Rjava beluševa pegavost

Janja Zajc, september 2024

Uvod

Stemphylium vesicarium je gliva, ki povzroča rjavo beluševo/špargljevo pegavost. Poleg špargljev (Asparagus officinalis) ima tudi druge gostitelje kot so čebula in česen (Allium cepa in A. sativum), peteršilj (Petroselinum crispum), fižol (Phaseolus spp.), paradižnik (Solanum lycopersicum), solata (Lactuca sativa) in še nekatere druge zelednjadnice in okrasne rastline. Bolezen lahko vodi v znatne izgube pridelka, če ni ustrezno obvladovana. S celovitim razumevanjem ekologije povzročitelja in cikla bolezni lahko izvajamo učinkovite ukrepe za ohranjanje zdravja in produktivnosti špargljev.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Okužbe mladih spomladanskih poganjkov, ki se uporabljajo za prehrano, so opazne kot rahlo vdrte temno vijolične ali rjavo-rdeče pege velike 1-2 mm. Kljub temu, da je okužba površinska in gliva ne podre v notranjost tkiva poganjka, so takšni poganjki netržni.

Na poganjkih grma se pojavijo vdrte rjave, rjavo-rdeče ali sive pege, ki so okrogle do eliptične ter značilno obdane s temnejšim robom (Slika 1). V sredini ali ob pegah se razvijejo črne pike, v katerih nastajajo nespolni trosi. Pege se ob močnejšem pojavu bolezni lahko združujejo in nastanejo podolgaste lise. V začetku poletja so pege vidne bolj na spodnjem delu, nato pa napredujejo proti vrhu grma (Slika 2). Močne okužbe vodijo do izsušitve poganjkov in odpadanja filokladijev, kar negativno vpliva na celotno zdravje in produktivnost rastline (Sliki 2 in 3). Močno okužena rastlina bo zaradi zmanjšane fotosintetske aktivnosti v naslednji sezoni na rizomu nastavila manj poganjkov, ki bodo slabše kakovosti, kar vodi v ekonomske izgube (tudi do 50 %) za pridelovalce špargljev.

Gliva S. vesicarium ni obligatni parazit, zato lahko del življenja preživi na odmrlem rastlinskem materialu. Ima obe razmnoževalni obliki, tako nespolno kot tudi spolno. Spolno obliko te glive lahko opazimo na odmrlih poganjkih, in sicer kot do 0,5 mm velike kroglice oziroma plodilna telesca, v katerih nastajajo spolni trosi.

Razvoj in širjenje bolezni

Pritisk bolezni rjave beluševe pegavosti je odvisen tako od količine prisotne glive kot tudi od okoljskih razmer. Bolezenski cikel povzročitelja rjave beluševe pegavosti je nazorno prikazan (Slika 4). Spolni trosi so pomemben vir okužbe v spomladanskem času. Za njihovo sproščanje iz plodilnih telesc je potreben dež, po nasadu pa se razširjajo z vetrom ali zračnimi tokovi. Nespolni trosi so glavni vir sekundarnih okužb poleti in jeseni. Za okužbo je potrebna vsaj 4 urna omočenost poganjkov in temperature med 0 in 20 ˚C. Simptomi se lahko razvijejo že 48 ur po okužbi, kadar pa okužbi sledi še daljše obdobje visoke zračne vlage, bolezen zelo hitro napreduje. Bolezen se hitro širi v toplih in vlažnih spomladanskih in jesenskih mesecih s pogostimi padavinami, ko so temperature okrog 20 ˚C, nasprotno pa sušna obdobja upočasnijo ali zaustavijo potek bolezni.

Varstvo

Zdrave in vitalne rastline, ki rastejo v optimalnih razmerah (primerna prehranjenost, dobra osončenost in zračnost v nasadu), so manj dovzetne za rjavo pegavost.

Sort špargljev odpornih na rjavo beluševo pegavost ni, so pa med sortami razlike v občutljivosti. Praviloma so sorte z dolgimi in pokončnimi grmi manj občutljive kot sorte s kratkimi in kompaktnimi.

Nekemične metode varstva

Ker je gliva, ki prezimi na okuženih rastlinski ostankih, glavni vir okužbe v času pobiranja pridelka in pozneje, z ustrezno higieno poskrbimo, da v nasadih čim bolj zmanjšamo pritisk bolezni. Najbolj običajna metoda na velikih površinah je, da se pozno jeseni dozorele grme zmulči in vdela v tla, kar prepreči sproščanje spolnih trosov v spomladanskem času.

• V manjših nasadih suhe poganjke pokosimo in odstranimo iz nasada.
• Izbira sončne, odprte lege na lahkih, odcednih, po možnosti peščenih tleh. Nasadi na vlažnih in senčnih legah so bolj dovzetni za okužbe.
• Ustrezen razmik rastlin za zagotovitev kroženja zraka med poganjki in orientacija vrst v nasadu v smeri prevladujočih vetrov. Gosto zasajene rastline so bolj dovzetne za razvoj bolezni, enako velja za rastline v močno zapleveljenih nasadih.

Kemično varstvo

Fungicide začnemo uporabljati po končanem rezanju poganjkov, ko se razvijejo poganjki, ki bodo ostali do jeseni. Dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost rabe fungicidov so:

• vremenske razmere,
• okuženost rastlin v pretekli rastni dobi in količina nerazgrajenih okuženih rastlinskih ostankov na tleh,
• soseščina okuženih nasadov.

Ker se bolezen v ugodnih razmerah (padavine), hitro širi, je potrebno po dolgotrajnejših padavinah ali če je napovedano daljše deževno obdobje začeti s škropljenjem preventivno. To velja za nasade, ki so bili v prejšnji rastni dobi močneje okuženi ali pa so poleg njih starejši okuženi nasadi.

V mladih nasadih brez zgodovine bolezni in kjer v bližini ni virov okužbe se za škropljenje odločimo po pojavu prvih simptomov in glede na vremenske razmere. Večina fungicidov ima kontaktno ali lokalno sistemično delovanje in okužbe le preprečujejo. Pripravki z aktivno snovjo difenokonazol delujejo tudi kurativno in nekaj dni po okužbi še lahko vplivajo na razvoj glive. Menjujemo pripravke z različnimi aktivnimi snovmi, da zmanjšamo tveganje za pojav odpornosti proti fungicidom. Kadar ocenimo, da je možnost okužbe velika, nanašamo fungicid v razmiku dveh tednov. V suhih obdobjih ni možnosti okužbe, zato s škropljenjem lahko prenehamo.

Za varstvo pred boleznijo uporabljamo sredstva, ki so v aktualnem času uporabe registrirana na špargljih (beluših) in so navedena v seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev (http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm). Pred njihovo uporabo si natančno preberemo navodila in upoštevamo priporočene odmerke in vremenske razmere.

Viri

Parker K., Gladders P., Management of Stemphylium purple spot on UK asparagus crops. Factsheet 24/12 (Project FV 341).

Han J.H., Shin J.H., Fu T., Kim K.S. 2019. A new record and characterization of Asparagus Purple Spot caused by Stemphylium vesicarium in Korea. Mycobiology, 47, 1: 120-125.

Graf S., Bohlen-Janssen H., Miessner S., Wichura A., Stammler G. 2016. Differentiation of Stemphylium vesicarium from Stemphylium botryosum as causal agent of the purple spot disease on asparagus in Germany. Eur J Plant Pathol., 144: 411–418.