Rjava listna pegavost soje

(Septoria glycines Hemmi)

Primož Žigon; avgust 2017

Pridelava soje se tudi pri nas v zadnjih letih povečuje, s tem pa se stopnjuje tudi verjetnost težav povezanih s pojavom bolezni. Rjava listna pegavost škodo povzroča predvsem na območjih s pogostimi padavinami. Največ težav povzroča tam, kjer soje ne sejejo v kolobarju.

Bolezen smo v Sloveniji prvič opazili leta 2016 po izrazito vlažni pomladi. Na nekaterih poljih je povzročila predčasno sušenje in odpadanje listov. Padavine so v Sloveniji v juniju obilne in pogoste, zato ni izključeno, da bi se rjava listna pegavost soje pri nas v nekaterih letih lahko razširila. Največ škode namreč povzroči, kadar do okužbe rastlin pride v zgodnejših stopnjah razvoja.

Bolezenska znamenja se najizraziteje kažejo predvsem na listih vendar gliva lahko okužuje tudi stebla, stroke in semena. Sprva se na obeh straneh listov pojavijo drobne, temno rjave pege, ki se med seboj združujejo v večje, svetlo rjave madeže nepravilnih oblik. Listi okrog peg porumenijo. V toplejših in deževnih obdobjih se simptomi najprej pojavijo na starejših, spodnjih listih, kasneje pa se bolezen širi tudi na zgornje. Okuženi listi pozneje popolnoma porjavijo in predčasno odpadejo. Ker gliva okužuje starejše liste se običajno bolezen najprej pojavi na zgodnjih sortah.

Slika 1: Rjava listna pegavost soje (foto arhiv KIS)

Rjava listna pegavost soje 1

Slika 2: Okuženi listi sčasoma porjavijo in predčasno odpadejo (foto arhiv KIS)

Rjava listna pegavost soje 2

Primarni vir okužb predstavljajo okuženi rastlinski ostanki, gliva pa se ohranja tudi v semenu. Na okuženem tkivu nastajajo trosi, ki se ob vlažnem in toplem vremenu s pomočjo vetra in dežnih kapelj prenesejo na zdrave liste. Na površini listov trosi kalijo, hife gliv pa prodrejo v notranjost listov preko listnih rež. Na enak način hife prodrejo tudi v notranjost strokov, kjer okužijo razvijajoče se seme. Možnost za okužbe se zelo poveča v primeru, da so listi omočeni od 6 do 36 ur in je temperaturi zraka okrog 25 ⁰C. V primeru vročega in suhega vremena se razvoj bolezni upočasni.

Preventivni ukrepi

Setev kakovostnega semena predstavlja bistven preventivni ukrep za preprečevanje širjenja bolezni. Različne sorte soje so različno občutljive za okužbe z rjavo listno pegavostjo. Sojo sejemo v ustreznem kolobarju, ki ne vključuje drugih metuljnic. Predvsem je pri ohranitveni obdelavi tal pomembno, da po spravilu pridelka rastlinske ostanke zdrobimo in plitvo zadelamo v tla ter na ta način pospešimo njihovo mineralizacijo. Manj škode bolezen povzroča na dobro oskrbovanih in prehranjenih posevkih, z več listne mase.

Kemično varstvo

Pri nas uporaba fungicidov v soji še ni uveljavljena v splošni kmetijski praksi, prav tako za ta namen ni registriranih fitofarmacevtskih sredstev.

Hartman G. L. 2015. Brown Spot. V: Compendium of Soybean Diseases and Pests. 2015. Hartman G. L. (Ur.). St. Paul, Minnesota, The American Phytopathological Society: 36 – 37

Žerjav M., Rodič K., Urbančič Zemljič M., Schroers H-J. 2017. Glivične bolezni soje v Sloveniji. V: Trdan S. (ur.). Zbornik predavanj in referatov 13. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Rimske Toplice, 7.– 8. Marec 2017. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 399-405

Brown Spot (Septoria leaf spot). Soybean Research & Information Initiative, North Central Soybean Research Program.
http://soybeanresearchinfo.com/diseases/septoria.html  (avgust 2017)