Rjava pegavost oreha

Ophiognomonia leptostyla (Fr.) Sogonov

Primož Žigon; oktober 2020

Rjava pegavost je najpomembnejša glivična bolezen oreha pri nas. Okužbe se prisotne praktično vsako leto, odvisno od sorte in vremenskih razmer. V večjem obsegu se bolezen pojavi predvsem v vlažnih letih z deževnimi pomladmi. Rjava pegavost je poleg bakterijske pegavosti oreha glavni vzrok za sušenje in prezgodnje odpadanje listja že v poletnem času.

Gliva okužuje vse zelene dele oreha, najpogosteje listje in plodove. Na listih se sprva pojavijo manjše temno rjave okrogle pege nepravilnih oblik, ki lahko v sredini posivijo – obarvan micelij. Pege sčasoma rastejo v premeru in se med seboj združujejo, tako da prekrijejo večji del listne ploskve. Listje večkrat sočasno okužujejo različni povzročitelji bolezni, zato se napadeni listi hitro sušijo in predčasno odpadejo. Na plodovih se prva znamenja okužbe z rjavo pegavostjo običajno pojavijo, ko ti dosežejo velikost lešnika. Takrat na zeleni lupini plodov nastanejo temno rjave, vdrte pege, zato bolezen včasih poimenujemo tudi antraknoza. Če je teh veliko, se med seboj združujejo in popolnoma prekrijejo zeleno lupino, ki se posuši. Bolezen redkeje povzroča odpadanje plodov, pač pa ti ostanejo manjši in ne razviti ter v obliki sadnih mumij pogosto ostanejo na drevesu še po odpadanju listja.

Slika 1: Rjava pegavost na listih oreha (foto: arhiv KIS)

Slika_Rjava pegavost oreha4

Slika 2: Rjava pegavost na listih oreha (foto: arhiv KIS)

Slika_Rjava pegavost oreha3

Gliva se ohranja na tleh v okuženem listju, ostankih plodov in mumijah na drevesu. Preko zime se na okuženih rastlinskih ostankih oblikujejo spolna trosišča (periteciji) v katerih nastajajo askospore, ki jih spomladi veter zanaša na odgnale brste in mlade lističe. Do primarnih okužb običajno prihaja v aprilu in maju, predvsem v hladnejšem in vlažnem vremenu. Po okužbi gliva na pegah na listih oblikuje nespolna trosišča (acervuli) s sporami (konidiji), ki v ugodnih vremenskih razmerah vršijo sekundarne okužbe. Optimalni pogoji za okužbe so pri temperaturah zraka 21 ⁰C in 95-100 % zračni vlagi, za do okužb prihaja tudi še v pozno poletnem in jesenskem času, zlasti če takrat pogosteje dežuje.

Preventivni ukrepi

K preprečevanju pojava bolezni pripomorejo vsi preventivni ukrepi, ki vplivajo na zmanjševanje vlažnosti v nasadu. Orehe vedno sadimo na dobro prevetrene lege in na dovolj velike razdalje sajenja. Nekatere sorte so manj občutljive za okužbe, sicer pa izberemo sorte, ki brstijo pozno spomladi in se tako izognejo običajnemu obdobju primarnih okužb. Z ustrezno rezjo in drugimi tehnološkimi ukrepi skrbimo za dobro osončenost in zračnost krošnje dreves. Odpadlo listje jeseni pograbimo in odstranimo iz nasada.

Kemično varstvo

Za varstvo pred glivičnimi boleznimi listja na orehu so primerni različni fungicidi, vendar je njihova aplikacija zaradi visoke krošnje dreves problematična. K zmanjšanju pojava bolezni pripomorejo tudi bakrovi pripravki, ki jih sicer uporabljamo za zatiranje bakterijskih bolezni. Z njimi škropimo večkrat v času brstenja do pričetka cvetenja in nato ponovno v jesenskem času po spravilu pridelka. Druge fungicide uporabimo po začetku cvetenja, da z njimi preprečimo primarne okužbe na listih in plodičih.

Anthracnose Marssonina juglandis or Marssonina californica (Gnomonia leptostyla). UC IPM Pest Management Guidelines: Walnut. University of California Agriculture and Natural Resources

https://www2.ipm.ucanr.edu/agriculture/walnut/Anthracnose/

Celar F. Rjava orehova pegavost. FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za zdravstveno varstvo rastlin

http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=OrgCirs\OpisiSkod/vsi/gno_lept.htm

Michailides J. T., Coates B., Morgan D., Puckett R., Hasey J., Anderson K., Buchner R., DeBuse C., Bentley W. 2012. Managing Anthracnose blight and Botryosphaeria and Phomopsis cankers of walnut. California Walnut Board, Walnut Research Reports 2012: 368-380

Solar A., 2019. Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana. ČZD Kmečki glas, 247 str.