Rjava žametna paradižnikova pegavost

Fulvia fulva

Urša Prislan in Janja Zajc, december 2022

Uvod

Gliva Fulvia fulva, ki povzroča rjavo žametno paradižnikovo pegavost je svetovno razširjen patogen, ki največ težav povzroča pri pridelavi paradižnika v rastlinjakih. Bolezen potrebuje za svoj razvoj visoko zračno vlago ali mokre listne površine.

Bolezen je večjo grožnjo predstavljala v preteklosti, danes imamo na voljo za saditev odporne sorte paradižnika.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Gliva okužuje liste, v redkih primerih napade tudi stebla, cvetove in plodove. Najprej se simptomi pojavijo na spodnjih starejših listih, ker je zračna vlaga pri tleh višja, kasneje na mlajših. Na zgornji strani listov se pojavijo bledo-zelene ali rumenkaste lise, ki so naključno razporejene in brez izrazitega roba. Kasneje te lise postanejo izrazito rumene (slika1).  Na spodnji strani prizadetih listov se oblikuje žametna prevleka na razbarvanih območjih, ki je rjave barve in sčasoma potemni (slika 2). Plesen je bolj gosta proti sredini razbarvanega območja. Lahko pride do zvijanja in venenja listov, v primeru hudih okužb se lise združijo in povzročijo odpadanje listov.

Slika 1. Znaki okužbe na zgornji strani listov paradižnika s Fulvia fulva (vir fotografij EPPO).

Slika 2. Rjave žametne prevleke na spodnji strani listov okuženega paradižnika (vir fotografij EPPO).

Razvoj in širjenje bolezni

Razvoj bolezni je odvisen od relativne zračne vlage. Pri visoki relativni zračni vlagi, nad 85%, so možnosti za okužbo velike. Če je vlaga nižja od 85% so možnosti za kalitev spor in razvoj bolezni dokaj majhne. Temperature so za razvoj bolezni manj pomembne, optimalne temperature za razvoj glive F. fulva so med 22-24° C.

Primarni vir okužbe na novem območju je okuženo seme. Gliva se razširja z vetrom in dežjem. Drugi dejavniki, ki so odgovorni za širjenje glive so žuželke in človek z okuženim orodjem ali rokami. Gliva preživi kot saprofit na ostankih okuženih rastlin ali v tleh v obliki konidijev ali sklerocijev.

Varstvo

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljeni v aktualnem letu. Uporaba fungicidov je učinkovitejša, če za preprečitev bolezni izvajamo nekatere preventivne ukrepe.

Za preprečitev bolezni so pomembni preventivni ukrepi, kot so: sajenje odpornih sort paradižnika, po spravilu pridelka obvezno odstranjevanje in uničevanje rastlinskih ostankov ter čiščenje rastlinjakov, kolobarjenje, zračenje rastlinjakov, da zmanjšamo zračno vlažnost. Pri zalivanju paradižnika pazimo, da ne zmočimo listov.

Viri

Jones J.B., Zitter T.A., Momol T.M., Miller S.A 2014. Compedium of Tomato Diseases. Second edition. The American Phytipathological  Society, Minnesota: str 34 – 35.

Peterlin A., Rodič K., Bajec D. 2022. Tehnološka navodila za vastvo vrtnin (skupina plodovk). KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Služba za varstvo rastlin.

EPPO Global Databse; https://gd.eppo.int/taxon/FULVFU/photos