Rjavenje listnih pecljev, ovojev in plodov leske

Elsinoë coryli

David Snoj; oktober 2020

Bolezen povzroča gliva Elsinoë coryli. Še ne dolgo nazaj je bilo njeno znanstveno ime Spahaceloma coryli. Na leski je bila okužba z glivo prvič opažena v Franciji in Italiji pred dobrimi tridesetimi leti. Podrobneje je bila bolezen opisana šele leta 2006, saj prej ni povzročala gospodarske škode. Med letoma 2013 in 2014 se je pojavila na jugu Italije v pokrajini Campania, kjer je povzročila precejšnjo izgubo pridelka zaradi predčasnega odpadanja lešnikov. Ker do tedaj predčasnega odpadanja plodov niso pripisovali okužbi z glivo Elsinoë coryli, so domnevali, da škodo povzroča bakterija Xanthomonas arboricola pv. corylina, kar so nato z analizami ovrgli.

Bolezen opazimo od maja ali junija dalje. Na listnih žilah in pecljih se pojavijo majhne, vzdolžne pege z rdečerjavim robom ter vdrto sredino. Okužbe na listju se odražajo kot majhne, nepravilne, rjave pege, pogosto z rumeno obrobo. V primeru hude okužbe se pege združujejo v večje nekroze in povzročajo deformacije listov. Ob okužbi ovojev plodov so vidne rdeče rjave pege, ki s časom spremenijo barvo. Običajno robovi potemnijo sredina peg pa postane svetlejša zaradi prisotnosti micelija. Ob močni okužbi se pege pojavijo tudi na oleseneli luščini lešnika. Če se plod okuži že v začetku julija, se razvoj jedrca zaustavi. V primeru kasnejše okužbe jedrce ostane zakrnelo in deformirano. Plodovi lahko predčasno odpadejo. Na mladih, neolesenelih poganjkih okužba povzroči deformacije in odmiranje vršičkov ob prisotnosti večjih rjavih peg. Ko les dozori, se na okuženih mestih pojavijo razpoke v lubju.

Slika 1: Odmiranje in deformacija vršička (foto: arhiv KIS).

Elsinoe Slika 1

Slika 2: Začetna znamenja bolezni (foto: arhiv KIS)

Elsinoe Slika 2

Slika 3: Bolezen je že močno razvita (foto: arhiv KIS)

Elsinoe Slika 3

Ker gliva do nedavnega ni povzročala gospodarske škode in se ne pojavlja pogosto, je dokaj neraziskana. Bolezen je pogostejša na zaprtih in ravninskih legah, kjer je relativna zračna vlaga višja ter v nasadih kjer ni rednega odstranjevanja koreninskih izrastkov in razpiranja krošenj grmov/dreves.

Slika 4 : Bolezen je pogostejša na grmih, kjer ne izrezujejo enoletnih poganjkov (foto: arhiv KIS)

Elsinoe Slika 4

V prvi vrsti je potrebno izbrati ustrezno sadjarsko lego. Bolezen se pogosteje pojavlja na ravninskih legah kjer se zadržuje vlaga zato je primernejša postavitev sadovnjaka na rahlo nagnjenih, prevetrenih predelih. Zračnost nasada vzdržujemo tudi z redno, pravilno rezjo. Ob tem je pomembna tudi ustrezna prehranjenost drevesa/grma, saj so vitalne rastline z zmerno hitrostjo rasti manj občutljiva za okužbo.

Kemično varstvo

V tujini škropijo s pripravki na osnovi aktivnih snovi miklobutanil, tiofanat-metil, tebukonazol ter mešanice boskalida in piraklostrobina, v Sloveniji pa za zatiranje te bolezni ni fungicidov. Prvo škropljenje opravijo pred brstenjem, nato opravijo še dve škropljenji v razmiku 12 dni. V Italiji spomladanskim škropljenjem dodajo še dve jesenski in sicer eno po spravilu in drugo pred odpadanjem listja. V laboratorijskih raziskavah se je kot učinkovit izkazal pripravek na osnovi aktivne snovi mankozeb. Razen pripravka z aktivnima snovema boskalid in piraklostrobin, ki je na leski registriran za zatiranje glive Gloesporium coryli, ostale zgoraj naštete aktivne snovi v Sloveniji niso registrirane za lesko.

Minutolo M., Nanni B., Scala D., Alioto D., 2016. Sphaceloma coryli: A Reemerging PathogenCausing Heavy Losses on Hazelnut in Sounthern Italy. Plant Disease, 100, 3: 548-554

Solar A., 2019. Lupinarji: oreh, leska kostanj mandelj. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 191-192

Mehlenbacher S. A. 1991. Hazelnuts (Corylus). Departmen of Horticulture, Oregon State University, Acta Horticulturae, 290: 791-838

Librandi I., Galli M., Belisario A. 2006. Le patologie del frutto del nocciolo in Italia, con particolare riguardo alla zona del Viterbese. Petria, 16: 125-134