Rjavenje plodov kostanja

Rjavenje plodov kostanja povzroča gliva Gnomoniopsis smithogilvyi (Ascomycota, Diaporthales). V Evropi je bolezen znana od leta 2005, ko so na severovzhodu Italije opazili obsežen izbruh rjavenja plodov kostanja, danes pa je razširjena po številnih evropskih državah. V letu 2016 je bolezen tudi pri nas prizadela nasade kostanja na območju Krškega in Goriškega in je odtlej razširjena tako v nasadih kot v gozdu. Med zorenjem in spravilom je bilo okuženih do 60 % plodov, med skladiščenjem in transportom pa kar od 80 % do 100 %. Bolezen prizadene evropski pravi kostanj (Castanea sativa) in njegove križance s kitajskim (Castanea sativa x Castanea mollissima) in japonskim kostanjem (Casatanea sativa x Castanea crenata) ter lesko (Corylus avelana).

Kostanjevi plodovi so v času zorenja zdravega videza a v prerezu so vidne bolj ali manj izrazite rjave lise na endospermu in kalčku. Okuženo tkivo izgubi čvrstost, postane trdo in bledo, tako da na videz spominja na kredo, postopoma porjavi. Pod semensko lupino se na porjavelih delih razvijejo razmnoževalne strukture (acervuli), ki izločajo velike količine trosov (slika 1). Med skladiščenjem se delež okuženih plodov hitro povečuje.

Na okuženih, predvsem mladih drevesih, se v skorji poganjkov in debla razvijejo vzdolžne razpoke in razjede. Na cepljenjem mestu lahko nastanejo nekroze, zaradi katerih sadike propadejo v prvih treh letih po sajenju. V literaturi med bolezenskimi znamenji omenjajo še nekroze na listih in na šiškah kostanjeve šiškarice. Propadanje skorje pri rjavenju kostanjevih plodov ločimo od kostanjevega raka po tem, da so trosišča na skorji siva in trosi krem barve in ne oranžni kot pri kostanjevem raku. Poleg tega je napredovanje bolezni počasnejše kot pri kostanjevem raku.

Razvojni krog še ni do potankosti razjasnjen. Gliva prezimi v odpadlem listju in na ježicah, na katerih se tvorijo spolna trosišča (periteciji). Spomladi se iz njih sprostijo spolni trosi (askospore), ki se z vetrom in verjetno tudi z insekti prenesejo na cvetove, liste in poganjke. Za okužbo je ključno pravočasno sproščanje askospor in nanos na odprte cvetove. Najbolj kritično obdobje za okužbo cvetov je od 8 do 17 dni po cvetenju, a je pri različnih sortah kostanja različno. Optimalne razmere za sproščanje askospor so temperature med 22 in 24 ˚C in čas po dežju. Nespolna trosišča se razvijejo na zrelih plodovih, ježicah in poganjkih.

Gliva G. smithogilvyi je endofit v kostanjevih cvetovih, poganjkih in listih in večino svojega življenjskega kroga ne povzroča bolezni na gostitelju. Njeno patogenost pogojuje biotski in abiotski stres, kakršen so neustrezne življenjske razmere ter vremenski ekstremi, kot sta suša in vročina poznega poletja (predvsem v zadnjih dveh mesecih pred zorenjem) ter stik z drugimi škodljivi organizmi, kakršna je kostanjeva šiškarica.

Na nova območja in na daljše razdalje se gliva razširja s sadikami brez bolezenskih znamenj, v katerih je navzoča kot endofit.

Učinkovitega varstva pred boleznijo rjavenja kostanjevih plodov ni. Kostanjem zagotovimo kar se da optimalne rastne razmere in pred zimo skrbno odstranjujemo odpadle ježice iz nasadov.

Zdrave obrane plodove lahko od okuženih ločimo tako, da kostanje namočimo v vodo in odstranimo plavajoče plodove, ki so predvidoma okuženi – porjaveli ali gnili. S to metodo seveda ne zaznamo šibko okuženih plodov, ki šele po določenem času skladiščenja razvijejo simptome. Za preprečevanje rasti glive na lupini se plodove lahko termično obdela z vodo temperature do 70 ˚C Učinkovit način preprečevanja propadanja plodov zaradi G. smithogilvyi je tudi ozonizacija obranih plodov.

Podatkov o učinkovitosti uporabe fitofarmacevtskih sredstev za varstvo kostanjevih dreves pred boleznijo rjavenja kostanjevih plodov je zelo malo. Največ raziskav je narejenih z biotičnimi pripravki, ki kažejo potencialne možnosti uporabe. Biotični pripravek na osnovi bakterije Bacillus amyloliquefaciens ali glive Trichoderma atroviridae je pri uporabi na cepilnih mestih pred cepljenjem pokazal visoko učinkovitost pri preprečevanju naselitve G. smithogilvyi. Prav tako sta se v laboratorijskih razmerah pokazala kot zelo učinkovita proti rasti G. smithogilvyi v kostanjevih vejicah tudi seva vrst Pseudomonas putida in Trichoderma hamatum. Za preprečevanje okužb lupine kostanjevih plodov je učinkovit encimski pripravek iz glive Trichoderma harzianum Rifai T22, ki razgrajuje celično steno glive G. smithogilvyi, in tako zmanjša pojavnost rjavenja kostanjevih plodov med skladiščenjem.