Rjavenje pšeničnih plev

Parastagonospora nodorum, sin. Septoria nodorum, Stagonospora nodorum

Meta Urbančič Zemljč, december 2016

Bolezen se pojavlja pretežno na pšenici, izjemoma lahko tudi na rži in tritikali. Bolj pogosta je v hladnejših pridelovalnih območjih z veliko padavinami. Navadno se pojavlja v kombinaciji z drugimi povzročitelji in bolezenska znamenja na listih težko prepoznamo. Zanesljiva določitev je mogoča samo z mikroskopskim pregledom trosov. Gliva uničuje asimilacijsko površino listov in plevic in tako negativno vpliva na količino in kakovost pridelka. V preteklosti je bila pri nas zelo pogosta, danes pa je težav s to boleznijo manj, kar je povezano s spremembami v rabi fungicidov in načinu pridelave ter z gojenjem odpornejših sort.

Gliva lahko okuži vse nadzemne dele rastlin. Znamenja v obliki temnih podolgastih lis se lahko pojavijo že na koleoptili pravkar vzniklih rastlin in so posledica okuženega semena. Na listih se začnejo najprej pojavljati rumenkaste lise, ki potemnijo in postanejo rjavkasto sive. Zelo so podobne pegam pšenične listne pegavosti. Lise se združujejo in lahko prekrijejo večji del listne površine. Bolezenska znamenja se pojavljajo tudi na steblih v območju kolenc, najbolj značilna pa so znamenja na plevah, v obliki temno rjavih do sivih črt in lis.

Slika 1: Rjavenje pšeničnih plev (foto: arhiv KIS)

Gliva se ohranja na okuženem semenu in žetvenih ostankih. V trosiščih nastajajo trosi, ki se z vetrom in vodnimi kapljami raznesejo na mlada žita v bližini in jih okužijo. Na ostankih pšenice se lahko oblikujejo tudi askospore, ki potujejo na večje razdalje in okužijo tudi druge posevke v okolici. Na mestih okužbe se pojavijo pege in v zelo vlažnih razmerah na njih nastanejo kroglasta trosišča, iz katerih se sprošča svetlo rožnata sluz s trosi. Ti se širijo z dežjem in povzročajo nove okužbe. Proces se lahko ponavlja skozi celo rastno dobo žit. Na ta način se bolezen širi s spodnjih na zgornje liste in na klas. Bolezen se dobro razvija v vlažnih razmerah.

Slika 2: Rjavenje pšeničnih plev v neškropljenem posevku (foto: arhiv KIS)

Preventivni ukrepi

  • dovolj širok kolobar
  • setev manj občutljivih sort

Kemično zatiranje

Uporabljamo priporočene fungicide glede na vremenske razmere in razvoj bolezni ob upoštevanju praga zatiranja. Zaradi zmanjševanja tveganja za pojav odpornosti glive proti fungicidom uporabljamo aktivne snovi z različnimi načini delovanja, pri čemer si pomagamo z oznako skupine aktivnih snovi.

Compendium of wheat diseases and pests. Third edition. 2010. The American Phytopathological Society, St.

Paul, Minnesota: 171 str.

Maček J., 1987. Posebna fitopatologija, patologija poljščin. 2. Izdaja. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani,

Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo: 286 str.

Weizenmodell Bayern. 2016. Arbeitsanleitung zum gezielten Fungizideinsatz in Praxisbetreiben nach dem Weizenmodell Bayern. Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft Institut für Pflanzenschutz: 21 str.