Rje na robidah in malinah

Glivi okužujeta robide in maline ter sta si po simptomatiki podobni. Bolezenska znamenja se pojavljajo od konca maja do začetka junija kot rumeno oranžna trosišča na spodnjih listih. Močno okuženi listi s časoma odpadejo. Kljub temu da ima okužena rastlina šibko rastoče poganjke in zmanjšan nastavek cvetnih popkov, ne bo propadla. Okužbe preprečujemo s saditvijo zdravih in certificiranih sadik. Ker je gliva v rastlini sistemično prisotna, se priporoča, da okužene rastline odstranimo iz nasada.

Med samoniklimi in gojenimi malinami razširjena bolezen, ki jo povzroča gliva Phragmidium rubi-idea, ne potrebuje vmesnega gostitelja. Prva znamenja okužbe opazimo konec pomladi in zgodaj poleti (junij) na zgornji strani listov v obliki majhnih oranžno rumenih trosišč. S stopnjevanjem okužbe se na spodnji strani lista pojavijo ležišča (kupčki) poletnih trosov (uredospor), ki jim sledi pojav črnih zimskih trosov (televtospore). V primeru okužbe majhnega števila listov le-te odstranimo.

Spomladi se lahko mladi listi robide okužijo z bazidiosporami glive Phragmidium violaceum. Na mestu okužbe se na zgornji strani lista pojavijo rumeno rdeča trosišča (spermogoniji), nekaj dni kasneje pa se na hrbtni strani oblikujejo tudi ecidiji. Ecidiji so rdečkaste ali vijolične barve z rumenim centrom. Iz ecidija se formirajo ecidiospore, ki okužujejo liste. Deset dni po okužbi nastanejo uredosorusi, to so ležišča letnih trosov. V uredosorusih nastajajo uredospore, ki jih nato veter prenese na večje razdalje in predstavljajo vir sekundarnih okužb. Na mestih, kjer so uredosorusi, se do konca jeseni oblikujejo črna ležišča zimskih trosov (televtosorusi) s televtosporami, ki so vir okužb v naslednjem letu.

Slika 5-7: Prikaz različnih spolnih oblik glive Phragmidium violaceum (foto: arhiv KIS).

Gliva celotni cikel razvoja zaključi na isti rastlini in ne potrebuje vmesnega gostitelja. Prve simptome okužbe opazimo kot rdeče ali vijolične nabrekline na rozgah. Na tem mestu v mesecu aprilu in maju skorja začne pokati v obliki elipse. V razpokah nastanejo uredosorusi iz katerih se v obliki rumeno zlatega prahu sipljejo uredospore. Gliva povzroča večje škode, saj se okužene rozge začnejo sušiti. V juniju ali kasneje se znaki okužbe začno pojavljati še na listih, kjer se tvorijo rumena trosišča (uredosorusi). V primeru močne okužbe listi dobijo rumen poprh in sčasoma odpadejo. Proti koncu vegetacije na spodnji strani lista nastanejo zimski trosi v peščeni barvi.