Robidova plesen

Peronospora rubi Rabenh. ex J. Schröt. pripor. ime Peronospora sparsa Berk.

Primož Žigon, posodobljeno 2022

Uvod

Robidova plesen se pojavlja na nekaterih rastlinskih vrstah iz družine Rosaceae, predvsem iz rodu Rosa in Rubus. Gliva povzroča popadanje listnega tkiva, predčasno odpadanje listov in s tem zmanjšano vitalnost ter slabšo rast rastlin. Od gojenih sadnih vrst povzroča gliva pomembnejšo škodo predvsem na robidah, lahko pa se pojavi tudi na malinah ter njunih križancih (“Tajberi” in “Loganberi”).

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Bolezenska znamenja

V poznopoletnem in jesenskem času lahko na zgornji strani listov opazimo rumenkaste lise  nepravilnih oblik, ki se najprej pojavijo na spodjem delu lista, ob listnem peclju. Lise sčasoma postanejo temno rdeče, obkrožene z rjavim robom in se razširijo po celotni listni površini, ob listnih žilah. Na koncu listi porjavijo, se sušijo in lahko popolnoma odpadejo. Gliva se razširi preko peclja tudi v steblo, ki se vijolično razbarva, in na koncu okuži tudi cvetove. Plodovi, ki se razvijejo iz okuženih cvetov  so majhni, zbiti in nepravilnih oblik ter pogosto prisilno dozorevajo. Pri poznih okužbah se plodovi delijo na pol in se hitro posušijo.

Slika 1: Znamenja okužbe z robidovo plesnijo na listih (foto J. Pscheidt, Oregon State University).

Slika 2: Znamenja okužbe z robidovo plesnijo na listih (foto: arhiv KIS).

Slika 3: Okužba plodov z robidovo plesnijo (foto: J. Pscheidt, Oregon State University).

Razvoj in širjenje bolezni

Gliva povzroča sistemične okužbe in v obliki micelija ali  oospor preživi v okuženih rastlinskih delih. Vsako pomlad se iz obolelih tkiv razvijejo okuženi poganjki, na njih pa mladi listi, ki se v toplem vremenu (15-20 ⁰C) in pri visoki zračni vlagi (<85 %) hitro okužijo. V primeru daljših deževnih obdobji in trajanju omočenosti listov vsaj 8 ur dnevno gliva na površni listov tvori konidje, ki povzročajo sekundarne okužbe na cvetovih ter plodovih.

Zatiranje

Preventivni ukrepi

Ugotavljanje latentne okuženosti ni enostavno, zato je uporaba neokuženega in certificiranega sadilnega materiala najboljši preventivni ukrep za preprečevanje prenosa bolezni na neokužene rastline. Če je le mogoče poskrbimo, da v okolici nasadov ni divjih robidovih grmov ali drugih gostiteljskih rastlin, ki bi lahko predstavljale potencialni vir okužb z robidovo plesnijo. Osnovni ukrep je vzdrževanje zračnosti med grmi, ki jo zagotavljamo s primerno rezjo in rednim odstranjevanjem plevelov. Za zalivanje raje uporabljamo kapljične namakalne sisteme namesto namakanja z razpršilci. Vse obolele grme in ostanke rezi odstranimo iz nasada ter redno skrbimo za odstranjevanje okuženega odpadlega listja, ki ga po možnosti sežgemo.

Kemično zatiranje

Na začetku rastne dobe, ko so vremenske razmere za prenos okužb najbolj optimalne, se priporoča odstranjevanje in preprečevanje rasti mladih poganjkov. Uporaba foliarnih gnojil na osnovi različnih kompleksov fosforne kisline (na primer kalijev fosfit) lahko  za nekaj časa prepreči širjenje okužb. Preventivno kemično varstvo z uporabo fungicidov izvajamo sočasno z varstvom pred drugimi listnimi boleznimi, običajno dvakrat spomladi, ko so izpolnjeni vremenski pogoji za okužbo ter dvakrat v jesenskem času, pred nastopom jesenskega deževja.

Uporabljeni viri

CABI. Invasive Species Compendium. Wallingford, UK: CAB International
http://www.cabi.org/isc/datasheet/39730  (september 2016)

CAB International: Plantwise Knowledge Bank
http://www.plantwise.org/KnowledgeBank/Datasheet.aspx?dsid=39730 (september 2016)

FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. http://www.fito-info.si (september 2016)

Blackberry (Rubus spp.)-Downy Mildew. V: Pscheidt, J.W. in Ocamb, C.M.. 2016. Pacific Northwest Plant Disease Management Handbook. Corvallis, Oregon State University.
http://pnwhandbooks.org/plantdisease/blackberry-rubus-spp-downy-mildew (september 2016)