Rženi rožiček

RŽENI ROŽIČEK – Claviceps purpurea (Fr.) Tul.

Neja Marolt, november 2016

Rženi rožiček se pojavlja na žitih in samoniklih travah. Je rastlinska bolezen katere povzročiteljica je gliva Claviceps purpurea. Rožički se največkrat pojavljajo na rži in tritikali, ki sta tujeprašnici, redkeje pa na samoprašnih rastlinah, kot sta pšenica in ječmen. Dobre gostiteljice so tudi nekatere trave, kot so ljuljka, pirnica, pasja trava, mačji rep in medena trava. Kadar je vreme v času cvetenja žit hladno in vlažno, je verjetnost za okužbe večja.

Zaužitje sklerocijev rženega rožička lahko tako pri ljudeh kot pri živalih povzroči akutno ali kronično zastrupitev (ergotizem), ki je posledica alkaloidov v rženih rožičkih. Alkaloidi spodbujajo krčenje žil in tkiva, kar lahko privede do gangrene udov. V okviru ukrepov za varno hrano so mejne vrednosti alkaloidov strožje regulirane in tudi tehnologija mletja žit je izpopolnjena, zato se v razvitem svetu ergotizem pri ljudeh ne pojavlja več. Še vedno pa je lahko problematičen v intenzivnih rejah pitancev.

Gliva okužuje plodnice žit in trav v času cvetenja. V njih se razraste in začne tvoriti konidije, ki se v lepljivih kapljah medene rose pojavijo na mestu okuženih cvetov. To je prvo bolezensko znamenje, ki ga opazimo na klasih. Namesto zrn zrastejo iz okuženih cvetov sklerociji glive- odebeljeni rožički različnih oblik. So temno vijolične barve z belo sivo notranjostjo. Rženi rožički so od štirikrat do desetkrat večji od semena in lahko v dolžino dosežejo 2 centimetra in več. Njihova velikost je odvisna od siceršnje velikosti semena gostiteljske rastline.

Slika 1: Rženi rožički na klasih rži (foto: arhiv KIS)

Rožički navadno že pred žetvijo popadajo na zemljo. V tleh so sposobni preživeti do eno leto, v sušnih pogojih pa lahko preživijo tudi do nekaj let. Spomladi iz rožičkov poženejo rdeče rumene, gobicam podobne tvorbe, v katerih se oblikujejo plodišča (periteciji) z askosporami. Te veter prenese na cvetove, kjer povzročajo primarne okužbe. Nespolni ovalni letni trosi (konidiji) izraščajo iz micelija, ki se razvije na plodnici. Konidiji povzročajo sekundarne okužbe, saj zaradi lepljive, sladke medene rose privabljajo insekte, ki jih prenašajo na zdrave rastline. Nespolni trosi se lahko prenašajo tudi z vetrom in dežnimi kapljami ali z direktnim dotikom drugih klasov. Obseg okužb je odvisen od vremenskih razmer, predvsem vlage. Deževno vreme v času cvetenja pospešuje bruhanje askospor in njihovo kalitev, pa tudi širjenje letnih trosov. Vsi zunanji dejavniki, ki podaljšujejo cvetenje, pospešujejo okužbo. Za okužbo so dovzetnejše sorte, ki cvetijo dalj časa in bolj odprto.

Preventivni ukrepi

Širjenje bolezni preprečimo s setvijo certificiranega semena oziroma semena, ki ne vsebuje rožičkov. Pravilnik o trženju semena žit predpisuje največjo dovoljeno količino rožičkov oziroma njihovih delov v semenu. Z izborom manj občutljivih kultivarjev, predvsem tistih s krajšo dobo cvetenja, zmanjšamo tveganje za pojav rožičkov. S kolobarjenjem in zaoravanjem žitnih ostankov vsaj 4 centimetre globoko, zmanjšamo infekcijski potencial. Okužbe zmanjšamo tudi z varstvom žit pred pleveli, predvsem samoniklimi travami, ki so gostiteljske rastline glive Claviceps purpurea.

Celar F. A., Eler K., Jakovac Strajn B., Kos K. 2015. Pojavnost rženega rožička (Claviceps purpurea (Fr.) Tul.) v Sloveniji na vrstah družine trav (Poaceae) v letu 2014. V: Trdan, Stanislav (ur.). Zbornik predavanj in referatov 12. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Ptuj, 3.-4. Marec, Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 206-210

Compendium of wheat diseases and pests. Third edition. 2010. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 171 str.

Jakovac-Strajn B., Tavčar-Kalcher G., Kos K., Červek M., Celar F. A. 2014. Pojavnost ergot alkaloidov v Sloveniji v letu 2014.

http://www.kgzs-ms.si/wp-content/uploads/2016/01/07-ZED2015.pdf, (november, 2016)

Maček J., 1987. Posebna fitopatologija, patologija poljščin. 2. Izdaja. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, Ljubljana: 286 str.

Smith I. M., Dunez J., Lelliott R. A., Phillips D. M., Archer S. A. 1988. European Handbook of Plant Diseases. Bllackwell Scientific Publications: 583 str.