Sadna listna svetlikavost

Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar

Janja Zajc; marec 2020

Bolezen povzroča bazidiomicetna gliva škrlatni skladovec Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar (1959) (sinonim Stereum purpureum Pers. (1794)), ki je parazit na različnih listavcih, vključno z lupinarji (leska, oreh) in drugimi sadnimi drevesi, kot so jablane, hruške, češnje, še posebej pa so občutljiva slivova drevesa. Uvrščen je na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu sadnih dreves Cydonia oblonga Mill ter rodov Malus, Pyrus, Juglans (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

SADNA LISTNA SVETLIKAVOST

Gliva se kot nekakšen obliž razrašča na lesnih ranah. Običajno se pojavlja na starejših drevesih, ki so imela velike rane zaradi obrezovanja. Na zgornji strani je sive barve, na spodnji pa ima vijoličasto trosišče (slika 1).

Drevesa se zaradi okužbe pričnejo sušiti – običajno odmirajo veje, lahko pa celo odmre celo drevo, če je okuženo deblo. Razvije se bela trohnoba, ki se najprej začne v beljavi lesa, in se širi v lubje in redko v jedrovino. Prerez veje ali debla razkrije temno obarvan les (slika 1). Listi, čeprav niso okuženi z glivo, dobijo na prizadetih vejah srebrn lesk (slika 2), ki je posledica toksičnega delovanja encima glive, ki povrhnjico lista loči od listnega tkiva. Na močno prizadetih listih nastanejo tudi nekroze.

Slika 1. Razrast škrlatnega skladovca (Chondrostereum purpureum) na rani lesa (foto: GDLMB, Slavko Šerod)

Slika 1_Chondrostereum_purpureum

Slika 2. Srebrn izgled listov zaradi okužbe z C. purpureum v primerjavi z zdravimi listi v ospredju slike (foto: Michigan State University, ZDA)

Slika 2_Chondrostereum_purpureum

Trosišče glive C. purpureum se tvori v jesenskem času na mrtvem lesu, ko se začne tudi razširjanje trosov (bazidiospor) in traja do pozne pomladi naslednjega leta. Bazidiospore se sprostijo, ko so trosonosci vlažni in so temperature nad zmrziščem. Trosi okužijo veje in drevesa preko svežih ran zaradi obrezovanja, snegoloma in drugih poškodb. Trosi kalijo pri optimalnih temperaturah med 24 ˚C in 26 ˚C.

Gliva se razširi 50 do 80 cm navzgor in navzdol od vstopnega mesta in okužuje ksilem beljave dreves, kar moti preskrbo z vodo. Zima in zgodnja pomlad sta najbolj kritičen čas za okužbe. Če se okužba pojavi spomladi, prve simptome posrebrenja listov opazimo že po enem mesecu. Kmalu za tem se začne veja sušiti. Na mrtvem lesu se ponovno razvije trosišče in bolezenski krog se ponovi.

Preventivni ukrepi

Ker ni učinkovitega varstva pred sadno listno svetlikavostjo, so preventivni ukrepi, kot sta dobra sanitarna in obrezovalna praksa, izredno pomembni. Obrezovanje občutljivih dreves je priporočljivo opraviti v poletnem času, saj se v tem času rane hitro zacelijo, okužba več kot mesec dni starih ran pa je neobičajna.

Veje z opaznimi simptomi srebrnih listov je treba čim prej izrezati, najbolje vsaj 15 cm pod območjem obarvanja lesa. Odrezan material odstranimo iz nasada in opremo za rezanje razkužimo.

Nekemično varstvo

Poskusi biotičnega varstva z nanašanjem pripravkov s Trichoderma spp. na rane dreves so dali raznolike rezultate. Pri nas ni registriranih biotičnih pripravkov za ta namen.

Kemično varstvo

Zaščitni premazi za rane ali cepilna smola se niso pokazali kot učinkoviti.

Sutton, Aldwinckle, Agnello, and Walgenbach. 2014. Silver leaf. Compendium of Apple and Pear Diseases and Pests, 2nd edition 59-62.

Amy Irish-Brown, Silver leaf of tree fruits. Michigan State University, ZDA: https://www.canr.msu.edu/news/silver_leaf_of_tree_fruits