Sadni listni duplinar

Leucoptera malifoliella (Costa, 1836)

Jernej Lončar, september 2019

Sadnega listnega duplinarja uvrščamo v družino zankastih listnih zavrtačev (Lyonetiidae). Ker je polifag, je njegov izbor gostiteljski rastlin širok in ni omejen le na eno rastlinsko vrsto. Gosenice se prehranjujejo z listnim tkivom in lahko na sadnem drevju povzročajo veliko škodo. Na leto ima dva do tri rodove. Zadnja leta so zaradi višjih temperatur jeseni pogostejši trije rodovi. Največ škode običajno povzroči drugi rod. Razširjen je po vsej Evropi, Aziji, zaradi velikega števila gostiteljev se uspešno širi tudi drugod po svetu.

Samica odlaga jajčeca ob listne žile na spodnjo stran lista. Izlegla gosenica se zavrta v list, kjer nato izjeda koncentrične rove pod listno povrhnjico. Začetne poškodbe so vidne kot drobne pike, ki se s časoma večajo v krogu vse do premera od 10 do 12 mm. Če je na enem listu odloženih od 30 do 50 jajčec in se vse izležene ličinke uspejo zavrtati v list, je napad zelo močan. V takem primeru je asimilacijska površina močno zmanjšana in lahko pričakujemo precejšnje zmanjšanje pridelka.

Slika 1 in 2: Poškodbe listov zaradi ličink sadnega listnega duplinarja (foto arhiv KIS)

Sadni listni duplinar slika 2

Škodljivec prezimi v stadiju bube, v vatasti preji v razpokah lubja, opornih stebrov ipd. Metulji pričnejo letati spomladi v maju, v času cvetenja. Odrasel metulj ima premer kril od 5 do 7 mm. Sprednja krila so srebrno sive barve, na vrhu kril pa se nahaja zlatorumen in črn vzorec. Zadnja krila so svetlo siva in imajo dolge resice. Telo metulja je dolgo okoli 3 mm in je pokrito z belo sivimi luskami. Jajčeca, ki jih samica najraje odloži na tretji ali četrti list pod vrhom poganjka, so vidna na spodnjih straneh listov. So mlečno bele barve, ovalna in velika 0,2 x 0,25 mm. Ličinke so breznoge, rahlo zelene barve in dolge 2 mm. Z razvojem postanejo rumene do temno rumene barve, v dolžino zrastejo 3 do 4 mm. Telo je sestavljeno iz jasno vidnih segmentov. Imajo majhno temno rjavo glavo, ob strani pa so vidne temne dlačice. Buba je rumeno rjave barve in meri 3 do 4 mm. Najpogosteje se zabubi med listje, ali pa v staro skorjo. Buba je zaščitena s prejo. Včasih najdemo zapredke tudi na plodovih v pecljevi jamici ali ob muhi. To zniža tržno vrednost pridelka.

Nekemično zatiranje

Na zmanjšanje populacije sadnega listnega duplinarja močno vpliva prisotnost naravnih sovražnikov, kot so parazitoidne osice iz družine najezdnikov (Aphelinidae) in plenilske stenice.

Kemično zatiranje

Preden uporabimo kemična sredstva, se moramo prepričati, da je njihova uporaba res upravičena. Let odraslih metuljev lahko spremljamo z rumenimi lepljivimi ploščami ali feromonskimi vabami. Z opazovanjem pojava jajčec na listih določimo prag škodljivosti, ki znaša povprečno eno jajčece na en list. Insekticidi imajo največji vpliv na jajčeca in ličinke nižjih razvojnih stadijev. Zato je pomembno, da zatiramo prvi rod škodljivcev, ko je populacija v razvoju še dokaj izenačena. Do cvetenja sadnega listnega duplinarja lahko zatiramo posredno ob prerazmnožitvi listnih uši in/ali jabolčne grizlice. Prvo populacijo običajno zatiramo dvakrat po koncu cvetenja v razmiku 14 dni. Pozneje v sezoni imamo v nasadu vse razvojne stadije škodljivca, zato je učinkovitost na populacijo močno zmanjšana. V začetku julija je prag škodljivosti pet do šest svežih izvrtin na sadno drevo. Takrat sadnega listnega duplinarja zatiramo sočasno s škropljenji proti jabolčnemu zavijaču.

Cabi, 2018. Invasive Species Compendium. Leucoptera malifoliella.

https://www.cabi.org/isc/datasheet/30492#toidentity (september, 2019)

Gerson U., Applebaum S. 2015. Plant Pests of the Middle East.

http://www.agri.huji.ac.il/mepests/pest/Leucoptera%20_alifoliella/ (september, 2019)

Matko B., Mešl M., Miklavc J., Munda A., Ferlež Rus A., Bajec D., 2018. Varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci.

http://www.kmetzav-mb.si/PRIPOROCILA_VARSTVO%20JABLAN%20PRED%20BOLEZNIMI%20IN%20%C5%A0KODLJIVCI-2018_AFR.pdf (september, 2019)

Molet, T. 2011. CPHST Pest Datasheet for Leucoptera malifoliella. USDA-APHIS-PPQ-CPHST. Dopolnjeno April 2015.

http://download.ceris.purdue.edu/file/3029 (september, 2019)

Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G., 2014. Sadjarstvo. Ljubljana, ČZD Kmečki glas, 415 str.

Vrabl S., 1999. Posebna entomologija: škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju in vinski trti. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo, 172 str.