Sedlasta hržica

Haplodiplosis equestris Wagn.

Primož Žigon, avgust 2016

Sedlasto hržico uvrščamo v družino hržic Cecidomyiidae in je pri nas manj poznan škodljivec žit. Občasno, v deževnih letih in pri pridelavi žit na težkih in vlažnih tleh, se lahko pojavi v večjem številu. Bolj pogosta je na območju severne in srednje Evrope, kjer se pojavlja sporadično predvsem pri pridelavi žit v monokulturi.

Ličinke sedlaste hržice povzročajo na steblih rastlin značilne sedlaste izbokline, po katerih je omenjeni škodljivec tudi dobil ime. Ličinke se po izleganju (maj ali junij) pomaknejo do kolenc na steblih, kjer se prisesajo in črpajo rastlinske sokove. Znake poškodb težko opazimo, saj so napadena mesta prekrita z listno nožnico. Deformacije na steblih povzročajo zakrnelo rast, bilke napadenih rastlin so krajše in se rade lomijo. Na poškodovanih mestih lahko pride do okužb z glivami iz rodu Fusarium, kar povzroča še dodatno škodo. Samica odlaga jajčeca na zgornje liste rastlin, zato so navadno poškodovana zgornja kolenca in včasih napadene rastline niti ne klasijo. Gospodarska škoda lahko nastane predvsem na jarinah, včasih pa tudi na ozimni pšenici.

Slika 1: Značilne sedlaste poškodbe na steblih pšenice in ličinke sedlaste hržice (foto arhiv KIS)

Odrasla hržica je dolga približno pet mm, ima črno oprsje in rdeč zadek. Sedlasta hržica ima le en rod letno. Posamezna samica odloži do 100 jajčec krvavo rdeče barve, na zgornjo stran listov, vzporedno z listnimi žilami. Iz njih se v enem do dveh tednih izležejo ličinke, ki se pomikajo po steblu navzdol, za listne nožnice, kjer se nadaljnje tri do štiri tedne prehranjujejo. V juliju se ličinke umaknejo v zgornji sloj tal, kjer prezimijo in se spomladi tudi zabubijo. V maju oziroma juniju iz bub izletijo odrasle hržice, ki živijo zgolj dva dni. Razvoj ličink in nalet hržice je hitrejši v toplejših in bolj vlažnih tleh. V tleh je lahko tudi 6400 ličink na m2, od katerih pa jih navadno prezimi le okoli 20 %.

Slika 2: Na mestih poškodb je pšenica okužena z glivami (foto arhiv KIS

Preventivni ukrepi

Najpomembnejšo vlogo pri preprečevanju napada sedlaste hržice ima ustrezen kolobar. Drugi preventivni ukrepi so še: intenzivna obdelava tal, večja gostota setve ter dosledno zatiranje travnih plevelov, predvsem pirnice, ki jo hržica tudi rada napade. Jesensko oranje do globine iz katere hržica ne more izleteti in plitva obdelava tal v spomladanskem času (pred izletom), sta lahko učinkovita mehanska ukrepa za zatiranje ličink v tleh. V naravi je prisotnih tudi nekaj naravnih sovražnikov predvsem parazitoidne osice iz rodu Hymenoptera, ki pa za neposredno biotično zatiranje sedlaste hržice (še) niso v uporabi.

Kemično zatiranje

V Sloveniji za zatiranje sedlaste hržice ni registriranih insekticidov. Določeno stransko delovanje nanje dosežemo ob zatiranju ličink žitnega strgača, še zlasti, če so hržice takrat v stadiju mladih ličink in se še niso zarile pod listne nožnice.

Dewar A. M. 2012. Ecology and control of saddle gall midge, Haplodiplosis marginata von Roser (Diptera; Cecidomyiidae). Research Review No. 76. Agriculture and Horticulture Development Board

https://cereals.ahdb.org.uk/media/200957/rr76.pdf (avgust 2016)

Saddle gall midge (Haplodiplosis marginata). Plantwise Technical Factsheet. Plantwise Knowledge Bank. http://www.plantwise.org/KnowledgeBank/Datasheet.aspx?dsid=26476 (avgust 2016)

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: 142 str.