Siva grozdna plesen

Botrytis cinerea Pers.

Neja Marolt; november 2018

Siva grozdna plesen, katere povzročiteljica je gliva Botrytis cinerea spada med pomembnejše bolezni vinske trte. Trta je za okužbo najbolj občutljiva v času od sortno značilnega barvanja jagod pa do trgatve, posebno če so v tem času prisotna daljša obdobja deževja, sicer pa lahko okuži vse zelene nadzemne dele vinske trte. Pri namiznih sortah grozdja se prve okužbe lahko pojavijo že takoj po odganjanju, in sicer na listih in mladikah, pri sortah za pridelavo vina pa so okužbe pogostejše na kabrnkih in dozorevajočih jagodah. Siva plesen povzroča veliko gospodarsko škodo, saj vpliva na zmanjšanje pridelka, slabšo kakovost grozdja in posledično nižjo kakovost vina. Po drugi strani pa lahko gliva vpliva na vsebnost sladkorjev in kislin v grozdnih jagodah ter daje žlahten okus vinu, ki nosi oznako pozne trgatve, jagodnega izbora ali ledene trgatve.

Čeprav je najbolj prepoznaven bolezenski znak sive plesni gnitje jagod in siva plesniva prevleka na jagodah, pa nemalokrat opazimo pege odmrlega tkiva in značilen siv micelij tudi na listih in rozgah. Okužbe se lahko pojavljajo skozi celotno rastno dobo, saj gliva za svoj razvoj nima posebnih zahtev. V mladih in pretirano gnojenih vinogradih lahko že v začetku rastne dobe na mladih poganjkih in listih opazimo predele, ki sprva zgledajo kot prepojeni z vodo, nato porjavijo in gnijejo. Na prizadetem tkivu izraste siva plesniva prevleka, listje pa se začne postopoma sušiti in odpade. Do okužbe rado pride v fazi cvetenja, saj so odmrli deli cvetov dober substrat za rast glive. Njeno rast pospeši vlaga in vodne kapljice, ki se zadržujejo na cvetovih. Znamenja okužbe opazimo nato v fazi kabrnkov. Tkivo kabrnka počrni in zgnije, včasih se okuži tudi pecljevina, ki se razmehča in prične trohneti, še predno se oblikuje siv micelij.

Posebno na sortah ‘Modra frankinja’, ‘Šipon’, ‘Sauvignon’, ‘Rumeni muškat’, ‘Malvazija’, ‘Cabernet sauvignon’ itd., pri katerih je listna masa bujnejša in ustvarja bolj vlažno okolje, lahko opazimo več okužb na kabrnkih. Kasneje v obdobju sortno značilnega barvanja jagod in dozorevanja okužbe povzročajo največ škode, saj grozdje v vlažnem vremenu hitro gnije.

Slika 1: Močan razvoj sive plesni na dozorevajočem grozdju (foto: arhiv KIS)

Botrytis_trta_grozd_sl3

Slika 2: Siva plesen na listu vinske trte (foto: arhiv KIS)

Botrytis_trta_list_sl1

Slika 3: Siva plesen na rozgi vinske trte (foto: arhiv KIS)

Botrytis_trta_rozga_sl2

Gliva Botrytis cinerea okužuje veliko gojenih rastlin in se ohranja tako na živem kot na odmrlem rastlinskem tkivu. Prezimuje lahko v obliki sklerocijev na rozgah ali na posušenih grozdnih jagodah (mumijah) ali pa v obliki micelija na lesu in v spečih brstih. Gliva zgodaj spomladi vzklije in prodre skozi tkivo mladih listov in poganjkov. Na miceliju se tvorijo trosonosci s trosi, ki se lahko s pomočjo vodnih kapljic ali vetra prenesejo na zdravo tkivo kabrnkov in grozdičev, trosi tam vzklijejo in povzročijo nove okužbe. Kadar trosi padejo na cvetove in tam vzklijejo, se bolezen na grozdu pokaže šele na dozorevajočih jagodah v obliki gnitja in sive plesnive prevleke.

Trosi glive kalijo v temperaturnem razponu med 1 in 30 °C. Okužba je najbolj uspešna pri temperaturah od 15 do 25 °C kadar so ogroženi deli rastlin mokri (dež, rosa). Vendar pa lahko trosi dobro kalijo tudi ob popolni odsotnosti vode, pri temperaturi med 15 in 20 °C, ob vsaj 15-urni 90 % relativni zračni vlagi. Rane na rastlinah, ki so jih povzročile žuželke in toča ali nastanejo pri oskrbi vinograda tudi predstavljajo vstopna mesta za glivo.

Preventivni ukrepi

Na razvoj sive grozdne plesni v prvi vrsti vplivajo vremenske razmere in sortne lastnosti trte, saj so sorte, ki imajo bolj zbite grozde in tanko kožico dovzetnejše za okužbe s sivo plesnijo. Jagode v grozdih namreč pritiskajo ena ob drugo in hitro počijo, kar predstavlja vstopno mesto za glivo. Poškodbe jagod povzročajo tudi toča in žuželke, pa tudi ampelotehnična opravila. Z uravnoteženim gnojenjem uravnavamo prirast zelene listne mase, da trte niso preveč bujne. Tako je potreba po izvajanju zelenih del, s katerimi zagotavljamo zračnost v vinogradu manjša. Z zmanjševanjem vlage v okolici grozdov se zmanjša tudi gnitje. V dobro zasnovanem in pravilno oskrbovanem vinogradu je poraba fungicidov za zatiranje sive grozdne plesni manjša ali pa sploh ni potrebna. Grozdne sukače in druge žuželke po potrebi zatiramo, saj je zaradi poškodb, ki jih povzročajo, več gnilobe.

Kemično zatiranje

Fungicide delimo na specifične botriticide in na fungicide s stranskim botriticidnim delovanjem, slednji se uporabljajo tudi za zatiranje drugih gliv. Zaradi svoje izredne prilagodljivosti, gliva hitro razvije odpornost na fungicide, kar je potrebno upoštevati pri zatiranju sive plesni. Držimo se antirezistenčne strategije, ki temelji na načelu manjše rabe specifičnih botriticidov. Te uporabimo največ dvakrat letno. Prva potreba po kemičnem zatiranju sive plesni se pojavi v času cvetenja, ko posežemo po fungicidih s stranskim botriticidnim delovanjem, izjemoma po specifičnih botriticidih, če gojimo na sivo plesen občutljive sorte. Po cvetenju vinske trte sledijo še od dva do tri obdobja rabe botriticidov: pred zapiranjem grozdov, preden se jagode strnejo v grozdu in v času mehčanja jagod. Za zadnje škropljenje se priporoča raba biotičnih pripravkov na osnovi mikroorganizmov, kot npr. Bacillus amyloliquefaciens var. plantarum, Aureobasidium pullulans ali Bacillus subtilis.

Gadoury D. M., Wilcox W. F, Rumbolz J., Gubler W.D. 2015. Botrytis bunch rot and blight. V: Compendium of Grape Diseases, Disorders, and Pests. Wilcox W. F., Gubler W. D., Uyemoto J. K. (eds.). 2nd edition. St. Paul, Minnesota, The American Phytopathological Society: 39-45

Vršič S. in Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. 2. dopolnjena izd. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 403 str.