Siva pegavost korenjevega listja

Cercospora carotae

Meta Urbančič Zemljič; september 2021

Je ena od najpomembnejših bolezni korenja. Razširjena je povsod, kjer se prideluje korenje. Povzroča pege na listih in pecljih, ki lahko povzročijo predčasno sušenje in odmiranje listov. Za razliko od alternarijske pegavosti se ta pojavlja bolj zgodaj in na mlajših listih.

Na listih se oblikujejo se svetlo rjavkaste nekrotične pege. Pege so na robovih listov bolj podolgaste, drugod okrogle. Imajo svetlešo sredino in temnejši rob. Ko bolezen napreduje se večajo in združujejo med seboj, tkivo se suši in propadejo lahko celi listi. Podolgaste pege s temnejšim robom in svetlejšo sredino se pojavijo tudi na pecljih listov. V obilici vlage, ki je ugodna za širjenje bolezni, postane sredina peg bolj sivkasta, ker se tam začnejo tvoriti trosi (konidiji). Bolezen se navadno pojavi bolj zgodaj v primerjavi s črno listno pegavostjo. Pogosto lahko najdemo na isti rastlini oba povzročitelja hkrati, ki pa ju samo na podlagi simptomov težko ločimo. Posušeni listi se hitro odtrgajo od korenov, kar lahko predstavlja težave pri pobiranju pridelka. Gliva lahko okuži tudi cvetna stebla. Pri zgodnjih okužbah sploh ne pride do tvorbe semena, ali pa je nastalo seme okuženo. Korenov gliva ne okuži.

Slika 1: Siva pegavost na listju korenja (foto: arhiv KIS)

Siva pegavost_Cercospora na korenju

Izvor primarnih okužb so lahko okuženo seme, okuženi rastlinski ostanki ali okužen divji koren. Bolezen se širi s trosi (konidiji), ki se raznašajo z vetrom, dežnimi kapljami, z orodjem ipd. Ob prisotnosti vlage trosi kalijo in prek listnih rež okužijo rastline. Bolezen najhitreje napreduje pri temperaturah okoli 28 OC, ko se lahko znamenja pojavijo že nekaj dni po okužbi. Gliva okužuje mlajše liste. Najbolj ogroženi so pozni posevki korenja, ki rastejo v bližini zgodnjih setev.

Preventivni ukrepi

  • setev zdravega semena
  • kolobar
  • zadelava oz. odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov
  • setev odpornih sort

Kemično zatiranje

S fungicidi lahko učinkovito zatiramo bolezen. Škropljenje se priporoča, če se bolezen pojavlja na sredinskih listih na približno polovici rastllin. Če je vreme ugodno za razvoj bolezni (toplo vreme s temperaturami nad 16 oC in mokro listje 12 ur ali več) je treba škropljenje ponoviti po 7 do 10 dneh.

Davis R. M., Raid N. R. 2002. Compendium of Umbelliferous Crop Diseases. APS Press. St. Paul, Minnesota. 75 str.

Maček J. 1986. Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Ljubljana. Biotehniška fakulteta. 233. str.

Koike S.T., Gladders P., Paulus A.O. 2007. Vegetable diseases.  A Color Handbook. CRC Press. Boca Raton. 448 str.