Siva plesen bučnic

Botrytis cinerea

Aleksandra Podboj Ronta, december 2023

Uvod

Botrytis cinerea je gliva, ki povzroča okužbe na številnih rastlinah, tako gojenih, kakor tudi samoniklih. Je eden najpomembnejših rastlinskih patogenov na svetu, zaradi škode, ki jo povzroča na sadju in zelenjavi. Gliva ima širok krog gostiteljski rastlin (je polifagna) in okužuje tudi številne plodovke, kamor spadajo vse buče in bučke, melone, kumare, lubenice, …

Tako je gliva krivec za občasne večje izpade pridelka v pridelovalnih obratih. Največ težav povzroča pri gojenju v rastlinjakih, kjer je višja zračna vlaga in s tem ustvarjeni idealni pogoji za rast in razmnoževanje glive.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Gliva B. cinerea je saprofit, ki lahko živi na odmrlih rastlinskih delih in ostankih. Običajno napada poškodovana rastlinska tkiva. Spore vstopijo v obstoječo rano in okužba se nato širi po površini, kjer nastane gost, siv micelij, ki povzroči sušenje rastlinskega tkiva. Nekroze iz katerih poganjajo trosonosci, dajejo sivo rjav videz. Te nekroze se hitro širijo in lahko zaobjamejo cel list, od koder se širijo na steblo. Del rastline nad nekrozo običajno oveni. Čez listne peclje gliva vstopa v plodove. Velikokrat gliva okuži že cvetove, predvsem pri bučevkah rada vstopa čez starejše cvetove v razvijajoči se plodič, kjer se razvije mehka gniloba. Le ta zavzame večji del ploda, od odpadlega cveta v notranjost. Plodovi velikokrat odpadejo, ob ugodnih vremenskih razmerah, pa se na njih razvije plesniva prevleka.

Slika 1: Okužen cvet na bučkah z glivo Botrytis cinerea (Foto: arhiv KIS).

Razvoj in širjenje bolezni

Ob vlažnem in nekoliko hladnejšem vremenu (v jeseni) gliva znotraj odmirajočih okuženih rastlin razvije sklerocije (preživetvene strukture, ki se tvorijo, ko so za glivo neugodne vremenske razmere), ki so primarni vir okužb. Na njih se razvijejo trosonosci s številnimi trosi. Micelij prav tako preživi znotraj odmrlih rastlinskih tkiv. Spomladi veter raznaša trose po zraku, le ti pa vstopajo v rastline čez rane, ki jih povzroča človek, živali in drugi dejavniki (na primer veter, toča, zmrzal). Trosi ob vstopu v rano rastline kalijo in gliva tvori micelij, ki se širi po rastlini. Tako se gliva hitro širi po celotnih nasadih bučevk in drugih gojenih rastlin.

Varstvo

V rastlinjakih je nujno uravnavanje zračne in talne vlage. Le ta naj bo čim nižja, temperatura pa optimalna za rast rastlin. Ob namakanju pazimo, da rastlin ne vlažimo po listni masi. Tako lahko preprečimo večje okužbe nasada. Nujno je vzdrževanje splošne higiene v rastlinjakih in poljih. Redno odstranjujemo odmrle dele rastlin. Rastline sadimo z večjo saditveno razdaljo in tako zagotavljamo zračnost.

Za zatiranje sive plesni uporabljamo za ta namen registrirane pripravke, ki so navedeni v preglednici dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za posamezno plodovko v aktualnem letu. Pomembno je, da fitofarmacevtska sredstva apliciramo še preden rastline razvijejo goste nadzemne dele, da so sredstva uspešno nanesena tudi v sredino rastlin.

Viri

Peterlin A., Rodič K., Bajec D. 2022. Tehnološka navodila za vastvo vrtnin (skupina plodovk). KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Služba za varstvo rastlin.

Williamson B., Tudzynski B., Tudzynski P., Van Kan J.A.L. 2007. Botrytis cinerea:the cause of grey mould disease. Molecular plant pathology 8(5), 561-580.