Siva plesen ameriških borovnic

(Botrytis cinerea Pers.)

Matic Novljan; december 2016

Siva plesen (Botrytis cinerea) je ena izmed najpomembnejših in najbolj pogostih bolezni, ki se pojavlja na širokem naboru sadnih vrst in poljščin (ameriška borovnica, jagoda, malina, ribez, vinska trta, ipd.) širom sveta. Najpogosteje gliva povzroča gnitje plodov, pomembnejše na ameriških borovnicah pa so okužbe in propadanje celotnih cvetnih grozdov, kar lahko močno zmanjša pridelek. Največja nevarnost za pojav bolezni je, kadar v času cvetenja nastopi dalj časa trajajoče vlažno, toplo vreme.

Prvi simptomi sive plesni se v nasadu pojavijo ob odcvitanju najzgodnejših cvetov. Okuženi cvetovi ali kar celotni cvetni poganjki porjavijo in ostanejo pritrjeni na poganjek. Odmrejo lahko mladi listi, plodovi ali celo poganjki. Kmalu se na prizadetem tkivu pojavi siv poprh – trosonosci in trosi glive, ki so ob pregledu dobro vidni. Siva plesen se lahko pojavlja tudi sekundarno na poganjkih okuženih z monilijo, lahko pa se obe glivi hkrati pojavljata na istih poganjkih. Gliva lahko okuži tudi rastoče plodove, a se simptomi običajno pojavijo, podobno kot pri ostalih sadnih vrstah, šele tik pred ali ob zorenju plodov. Okužene plodove prekrije sivkasta vatasta prevleka.

Micelij glive ali sklerociji prezimijo v ali na okuženih odmrlih rastlinskih odpadkih. Ob deževnem in toplem vremenu se v spomladanskem času na miceliju ali sklerocijih glive razvije ogromno število konidijev ki jih raznosi veter na občutljiva tkiva ameriških borovnic. Za okužbe so potrebne več dnevne relativno visoke temperature (15 – 20 °C) in visoka relativna zračna vlaga (> 95 %) v času odpadanja venčnih listov. Posebno velika škoda se lahko pojavi v nasadih, ki jih je prizadela pozeba. Prizadeti so lahko novi poganjki, listi, posamični cvetovi, ali cvetni grozdi. Ko odpadejo vsi venčni listi, je konec nevarnosti za primarne okužbe, se pa gliva razvija in sporulira na že okuženih tkivih. Trosi s teh tkiv so lahko vir sekundarnih okužb za razvijajoče se plodove, vendar okužbe niso tako pogoste in močne. Večina okuženega tkiva na katerem se tvorijo trosi preko poletja do jeseni propade, zato predvidevjo, da so primarni vir za okužbe v pomladanskem času predvsem pleveli.

Preventivni ukrepi

Izrednega pomena je izvajanje vseh tehnoloških ukrepov, ki izboljšujejo zračnost nasada. Zelo pomembna je ustrezna rez. Že ob zasnovi nasada je potrebno upoštevati naravne zračne tokove in saditi na primerno sadilno razdaljo. Ob izvajanju rezi je priporočljivo porezan les še pred pomladjo sežgati. V nasadu je potrebno redno uničevati plevele in mulčiti travo v medvrstnem prostoru. Pleveli, za katere vemo, da so lahko vmesni gostitelji glive, so kanadski dren, mala kislica, zlata rozga, petoprstnik in nekatere trave. Gnojenje z dušikom, predvsem v obdobju pred in med cvetenjem, naj bo primerno in ne preobilno.

Slika 1: Ameriška borovnica v polnem cvetenju, ustrezen termin za izvajanje varstva pred sivo plesnijo (foto: arhiv KIS).

Siva plesen ameriskih borovnic 1

Slika 2: Sporuliranje sive plesni na plodu (foto: arhiv KIS).

Siva plesen ameriskih borovnic_botrytis_sporulacija 2

Kemično varstvo

V obdobju mirovanja je izrednega pomena škropljenje z bakrenimi pripravki, s katerim zmanjšamo infekcijski potencial številnih bolezni, tudi sive plesni. Ker je lahko škoda zaradi sive plesni izredno velika v nasadih ameriških borovnic, imamo v Sloveniji registriranih več sredstev, ki uspešno zatirajo to bolezen. Škropljenje je potrebno opraviti, odvisno od vremenskih razmer, enkrat do dvakrat v času polnega cvetenja in ob zaključku cvetenja ameriških borovnic. Skoraj vsa sredstva, ki jih uporabljamo za zatiranje monilije borovnic (Monilinia vaccinii-corymbosi), ki okužuje ameriške borovnice v podobnem časovnem okviru, zatirajo tudi sivo plesen.

Slika 3: Od mraza prizadete cvetove in plodiče je potrebno zavarovati z enim izmed registriranih sredstev za varstvo rastlin (foto: arhiv KIS).

Siva plesen ameriskih borovnic 3

Slika 4: Opraševalci imajo pomembno vlogo pri prenosu nekaterih bolezni (foto: arhiv KIS).

Siva plesen ameriskih borovnic 4

Compendium of blueberry and cranberry disease. second edition. 1995. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 87 str.

Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343 str.

Koron D. 2014. Jagodičje: gojenje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas: 130 str.

FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. http://www.fito-info.si (december 2016)