Siva plesen ameriških borovnic

Botrytis cinerea Pers.

Matic Novljan in David Snoj; december 2016, posodobljeno januar 2023

Uvod

Siva plesen (Botrytis cinerea) je ena izmed najpomembnejših in najbolj pogostih bolezni, ki se pojavlja na širokem naboru sadnih vrst in poljščin (ameriška borovnica, jagoda, malina, ribez, vinska trta, ipd.) po svetu. Najpogosteje gliva povzroča gnitje plodov, pomembnejše na ameriških borovnicah pa so okužbe in propadanje celotnih cvetnih grozdov, kar lahko močno zmanjša pridelek. Največja nevarnost za pojav bolezni je v letih, kadar v času cvetenja nastopi dalj časa trajajoče vlažno, toplo vreme.

Bolezenska znamenja

Prvi simptomi sive plesni se v nasadu pojavijo ob odcvitanju najzgodnejših cvetov. Okuženi cvetovi ali celotni cvetni šopi porjavijo in ostanejo pritrjeni na poganjek. Odmrejo lahko tudi okuženi mladi listi, plodovi ali poganjki. Kmalu po okužbi se na prizadetem tkivu pojavi siv poprh – trosonosci in trosi glive, ki so ob pregledu dobro vidni. Siva plesen se lahko pojavlja tudi kot sekundarna okužba na poganjkih okuženih z monilijo, lahko pa se obe glivi hkrati pojavljata na istih poganjkih. Gliva lahko okuži tudi rastoče plodove, a se simptomi običajno pojavijo, podobno kot pri ostalih sadnih vrstah, šele tik pred ali ob zorenju plodov. Okužene plodove prekrije sivkasta, vatasta prevleka.

Razvoj in širjenje bolezni

Micelij glive ali sklerociji prezimijo v ali na okuženih, odmrlih rastlinskih odpadkih. Ob deževnem in toplem vremenu se v spomladanskem času na miceliju ali sklerocijih glive razvije ogromno število konidijev, ki jih veter zanese na, za okužbo občutljiva tkiva ameriških borovnic. Da okužba uspešno poteče so potrebne več dnevne, za pomladni čas, relativno visoke temperature (15 – 20 °C) ter visoka relativna zračna vlaga (> 95 %) v času odpadanja venčnih listov. Posebno velika škoda se lahko pojavi v nasadih, ki jih je prizadela pozeba. Prizadeti so lahko mladi poganjki, listi, posamični cvetovi, ali cvetni grozdi. Ko po cvetenju odpadejo vsi venčni listi, je konec nevarnosti za primarne okužbe cvetov. Gliiva se nato naprej razvija in sporulira na že okuženih tkivih. Trosi s teh tkiv so lahko vir sekundarnih okužb. Sekundarne okužbe prizadenejo razvijajoče se plodove, vendar okužbe niso zelo pogoste in intenzivne. Večina okuženega tkiva, na katerem se tvorijo trosi, tekom poletja propade. Zato se predvideva, da so primarni vir za okužbe v spomladanskem času predvsem pleveli.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Izrednega pomena je izvajanje vseh tehnoloških ukrepov, ki izboljšujejo zračnost nasada. Že ob zasnovi nasada je potrebno upoštevati naravne zračne tokove in saditi rastline na primerno sadilno razdaljo. Zelo pomembna je tudi ustrezna rez s katero poskrbimo za zračne grme. Ob izvajanju rezi je priporočljivo porezan les še pred pomladjo odstraniti iz nasada in sežgati. V nasadu je potrebno redno uničevati plevele in mulčiti travo v medvrstnem prostoru. Pleveli, za katere vemo, da so lahko vmesni gostitelji glive, so kanadski dren, mala kislica, zlata rozga, petoprstnik in nekatere trave. Gnojenje z dušikom, predvsem v obdobju pred in med cvetenjem, naj bo prilagojeno glede na založenot tal s hranili.

Slika 1: Ameriška borovnica v polnem cvetenju, ustrezen termin za izvajanje varstva pred sivo plesnijo (foto: arhiv KIS).

Slika 2: Sporuliranje sive plesni na plodu (foto: arhiv KIS).

Kemično varstvo

V obdobju mirovanja je izrednega pomena škropljenje z bakrovimi pripravki, s katerim zmanjšamo infekcijski potencial številnih bolezni, med drugimi tudi sive plesni. Ker je lahko škoda ob ugodnih pogojih, zaradi sive plesni izredno velika, imamo v Sloveniji registriranih več sredstev, s katerimi uspešno obvladujemo to bolezen. Škropljenje je potrebno opraviti, odvisno od vremenskih razmer, enkrat do dvakrat v času polnega cvetenja in ob zaključku cvetenja ameriških borovnic. Skoraj vsa sredstva, ki jih uporabljamo za zatiranje monilije borovnic (Monilinia vaccinii-corymbosi), hratizatirajo tudi sivo plesen, saj obe glivi vršita nove okužbe v podobnem časovnem okviru

Slika 3: Od mraza prizadete cvetove in plodiče je potrebno zavarovati z enim izmed registriranih sredstev za varstvo rastlin (foto: arhiv KIS).

Slika 4: Opraševalci imajo pomembno vlogo pri prenosu nekaterih bolezni (foto: arhiv KIS).

Uporabljeni viri

Compendium of blueberry and cranberry disease. second edition. 1995. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 87 str.

Compendium of blueberry and cranberry,and lingoberry disease and pestes. Ssecond edition. 2017. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 17 str.

Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343 str.

Koron D. 2014. Jagodičje: gojenje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas: 130 str.

FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. http://www.fito-info.si/ (januar 2023)