Siva plesen jagod

(Botrytis cinerea Pers.)

Matic Novljan; december 2016

Siva plesen (Botrytis cinerea) je ena izmed gospodarsko najpomembnejših bolezni jagod, ki se v različnem obsegu pojavlja v praktično vseh nasadih jagod. Nasploh je siva plesen pogosta bolezen v kmetijski pridelavi, saj se pojavlja na širokem naboru sadnih vrst in poljščin (jagoda, malina, ribez, vinska trta, ipd.). Gliva povzroča gnitje plodov, redkeje prizadene druge dele rastline. Plodovi se okužijo že ob cvetenju, do gnitja pa pride v času zorenja plodov. Ob ustreznih razmerah za razvoj bolezni lahko zgnije tudi 80% ali več plodov.

Prva znamenja se običajno pojavijo na zorečih ali zrelih sadežih, redkeje tudi na nezrelih plodovih. Prizadeto tkivo je najprej bledikavo ali svetlo rjavo, kasneje pa se na njem razvije sivkast poprh iz trosonoscev in trosov, ki se s takih sadežev sproščajo in so vir novih okužb. Najpogosteje se razvijejo ob peclju ali na mestih, kjer se sadež dotika tal ali sosednjega gnijočega sadeža, lahko pa kjerkoli na sadežu. Okuženi sadeži so običajno nepravilne oblike. Na nezrelih sadežih se gniloba širi počasi in z zorenjem vse hitreje, dokler ni praktično cel sadež prizadet. Med gnijočim in zdravim delom sadeža ni jasne razmejitve. Prizadeti plodovi se posušijo, iz njih se ne izceja kot je to značilno za vatasto gnilobo. Plesen lahko povzroči tudi propadanje cvetov, zlasti  kadar pozebi sledi hladno, vlažno vreme

Slika 1: V nekaj dneh jagodo prekrije siva prevleka iz trosonoscev in trosov micelij (foto: arhiv KIS)

Siva plesen jagod 1

Največ okužb povzročijo nespolni trosi (konidiji), ki se razvijejo na odmrlih listih in posušenih jagodah – mumijah. Primarne okužbe običajno povzročijo trosi ki jih v nasad iz okolice zanese veter, saj je gliva splošno razširjena. Siva plesen na listih sicer ne povzroča večje škode,lahko pa na okuženih listih sporulira (tvori trose) in se tako širi ter okužuje novo tkivo. Največ trosov nastaja ob visoki relativni zračni vlagi in temperaturah zraka med 15 in 22°C; pri temperaturah nižjih od 10°C in višjih od 25°C, pa je tvorba trosov močno zmanjšana. Trosi se širijo po nasadih predvsem s pomočjo vetra ter vode, bodisi z dežejem ali zalivanjem. Da siva plesen okuži rastline, potrebuje visoko relativno zračno vlago ali omočenost rastlin. Do okužb pride, če so rastline mokre več kot 6 ur, z vsako uro omočenosti pa obseg okužb narašča. Če traja omočenost več kot 24 ur, je okuženost lahko 90 in več odstotna. Okužbe na rastlinah običajno niso vidne vse dokler se okužena tkiva ne postarajo ali pričnejo zoreti. Do okužbe največkrat pride že v času cvetenja, saj so cvetovi zelo občutljivi. Micelij glive se iz okuženih  cvetov razširi v novo nastale sadeže, vendar jih povsem preraste šele v času zorenja, ko se pokažejo tudi bolezenska zamenja, micelij glive pa se lahko razširi še na sosednje zdrave plodove . Do okužb večjih, zdravih plodov s trosi pride redko in je ekonomsko manj pomembna.

Slika 2: Varstvo pred sivo plesnijo je potrebno izvajati skozi celotno obdobje cvetenja jagode (foto: arhiv KIS)

Siva plesen jagod 2

Preventivni ukrepi

  • gojenje jagod v tunelih, uporaba kapljičnega namakanja in uporaba zastirke (PE folije ali slame) so najpomembniejši ukrepi, ki zmanjšujejo omočenost rastlin in tako število okužb;
  • z odstranjevanjem gnilih jagod in rastlinskih ostankov odstranimo pomemben vir okužb;
  • pomemben je  kolobar:, jagode na eni površini gojimo največ dve leti zapored, saj se količina okuženih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo vir okužb v naslednjih letih, z vsakim letom veča;
  • uporaba certificiranih, zdravih sadik;
  • ustrezna sadilna razdalja, ki omogoča dobro zračnost med sadikami;
  • ustrezno gnojenje z dušičnimi gnojili – izogibamo se gnojenju med rastjo in zorenjem sadežev.

Kemično varstvo

  • Pomembno je, da sivo plesen zatiramo ob ustreznem času. Ker vemo, da je največ okužb
    med cvetenjem, je uporaba fungicidov najbolj smotrna v tem času.
  • Siva plesen hitro razvije odpornost na fungicide, zato obvezno izmenično uporabljamo pripravke z različno aktivno snovjo.

Slika 3: Razvoj sive plesni na nezrelih sadežih (foto: arhiv KIS)

Siva plesen jagod 3

Slika 4: Razvoj sive plesni na nezrelih sadežih (foto: arhiv KIS)

Siva plesen jagod 4

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Koron D. 1997.Jagode: Pridelovanje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas: 120 str.

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 98 str

Peres N. A. in Mertley J. C. 2009. Botrytis fruit rot or gray mold of strawberry. University of Florida, IFAS extension: PP-230