Siva plesen jagod

Prva znamenja se običajno pojavijo na zorečih ali zrelih sadežih, saj visoka vsebnost sladkorjev pospešuje razvoj glive in simptomov. Znamenja oklužb so redkeje prisotna tudi na nezrelih plodovih. Prizadeto tkivo je najprej bledikavo ali svetlo rjavo, kasneje pa se na njem razvije sivkast poprh iz trosonoscev in trosov, ki se s takih sadežev sproščajo in so vir novih okužb. Najpogosteje se razvijejo ob peclju ali na mestih, kjer se plod dotika tal ali sosednjega gnijočega plodu, lahko pa se pojavijo kjerkoli na plodu. Okužene jagode so običajno nepravilne oblike. Na nezrelih plodovih se gniloba širi počasi a z zorenjem vse hitreje. Med gnijočim in zdravim delom jagode ni jasne razmejitve. Prizadeti plodovi se posušijo, na njih ni prisotnega izecdka , ki jeznačilen za vatasto gnilobo. Plesen lahko povzroči tudi propadanje cvetov, zlasti  kadar pozebi sledi hladno, vlažno vreme.

Največ okužb povzročijo nespolni trosi (konidiji), ki se razvijejo na odmrlih listih in posušenih plodovih – mumijah. Primarne okužbe običajno povzročijo trosi ki jih v razširjajo veter, dež, žuželke in tudi človek. Siva plesen na listih sicer ne povzroča večje škode, lahko pa na okuženih listih sporulira (tvori trose) in se tako širi ter okužuje novo tkivo. Največ trosov nastaja ob visoki relativni zračni vlagi in temperaturah zraka med 15 in 22°C; pri temperaturah nižjih od 10°C in višjih od 25°C, pa je tvorba trosov močno zmanjšana. Trosi se širijo po nasadu predvsem s pomočjo vetra ter vode, bodisi z dežejem ali zalivanjem. Da spore glive kalijo in  uspešno okužijo rastlino, potrebujejo visoko relativno zračno vlago ali omočenost rastlin. Do okužb pride, če so rastline mokre več kot 6 ur, z vsako uro omočenosti pa obseg okužb narašča. Če traja omočenost več kot 24 ur, je okuženost lahko 90 in več odstotna. Okužbe na rastlinah običajno niso vidne vse dokler se okužena tkiva ne postarajo ali pričnejo zoreti. Do okužbe največkrat pride že v času cvetenja, saj so cvetovi zelo občutljivi. Micelij glive se iz okuženih  cvetov razširi v novo nastale sadeže, vendar jih povsem preraste šele v času zorenja, ko se pokažejo tudi bolezenska zamenja. Micelij glive se lahko razširi tudi na sosednje, zdrave plodove. Do okužb večjih, zdravih plodov prek kalitve spor, pride redko in je ekonomsko manj pomembno.

Preventivni ukrepi

Gojenje jagod v tunelih, uporaba kapljičnega namakanja in uporaba zastirke (PE folije ali slame) so najpomembnejši ukrepi, ki zmanjšujejo omočenost rastlin in tako število okužb. Z odstranjevanjem gnilih jagod in rastlinskih ostankov odstranimo pomemben vir okužb. Prav tako je pri pridelavi jagod izjemno pomemben kolobar, zato jagode na isti površini gojimo največ dve leti zapored, saj se količina okuženih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo vir okužb v naslednjih letih, z vsakim letom veča. Pri sajenjuj uporabljamo zdrav certificiran sadilni material. Zagotoviti moramo ustrezno sadilno razdaljo, ki omogoča dobro zračnost med sadikami. Med rastjo in zorenjem sadežev se izogibamo gnojenju z dušičnimi gnojili.

Kemično

Pri pridelavi jagod, sploh na prostem, je v deževnih pomladih  uporaba kemičnega varstva nujna. Redno kemično varstvo izvajamo v celotnem  času cvetenja. V Sloveniji so registrirana sredstva na osnovi aktivni migroorganizmov ter ostalih aktivnih, fungicidnih snovi. Pri uporabi slednjih je zaradi nevarnosti pojava odpornosti pomembno menjavati sredstva z različnimi aktivnimi snovmi oz. načinom delovanja.