Botrytis cinerea Pers.
Siva plesen malin in robid
Kazalo: Siva plesen malin in robid
Matic Novljan in David Snoj; september 2016, posodobljeno januar 2023
Uvod
Siva plesen (Botrytis cinerea) je ena izmed gospodarsko pomembnejših bolezni malin in robid. Nasploh je siva plesen pogosta bolezen v kmetijski pridelavi, saj se pojavlja na širokem naboru sadnih vrst in poljščin (jagoda, malina, ribez, vinska trta, ipd.). Gliva povzroča gnitje plodov, katere preraste siva plesniva prevleka. Gliva redkeje prizadane druge dele rastline. Plodovi se okužijo že ob cvetenju, do gnitja pa pride v času zorenja plodov.
Bolezenska znamenja
Na sadežih se bolezenska znamenja, oziroma okužbe pojavijo šele ob zorenju, saj visoka vsebnost sladkorjev pospešuje razvoj glive in simptomov. Znamenja oklužb so občasno prisotna tudi na ne zrelih plodovih. Ob visoki relativni zračni vlagi plodovi gnijejo. Prekrije jih siva, plesniva prevleka iz trosonocev in trosov glive Botrytis cinerea, ki lahko preraste celotne plodove ali cele skupine plodov. Posamezne jagode se kasneje zgubajo in otrdijo. Sadeži se izsušijo, porjavijo in mumificirajo. Pri malinah gliva okužuje tudi poganjke in rozge, pri robidah redkeje. Na starejših listih enoletnih poganjkov se pojavijo svetlo rjave lise. Lise se večajo vse dokler ne prekrijejo celega lista in peclja ter prerastejo v poganjek. Na enoletnih poganjkih se pojavijo rjave nekroze, ki lahko zajamejo več nodijev. V naslednjem letu se pojavijo belkaste črte in sklerociji glive.
Slika 1: Siva plesen na sadežu maline (foto: arhiv KIS)
Slika 2: Značilni koncentrični krogi na letošnjem poganjku (foto: Pacific Northwest Extension publication, OSU, WSU, UIdaho)
Razvoj in širjenje bolezni
Največ okužb povzročijo nespolni trosi (konidiji), ki se razvijejo na odmrlih listih in posušenih plodovih – mumijah. Primarne okužbe običajno povzročijo trosi ki jih v nasadih razširjajo veter, dež, žuželke in tudi človek. Siva plesen na listih sicer ne povzroča večje škode, lahko pa na okuženih listih sporulira (tvori trose) in predstavlja virnovih okužb. Največ trosov nastaja ob prisotni visoki relativni zračni vlagi in temperaturah zraka med 15 in 22°C; pri temperaturah nižjih od 10°C ali višjih od 25°C, je tvorba trosov močno zmanjšana. Trosi se širijo po nasadih predvsem s pomočjo vetra ter vode, bodisi z dežjem bodisi z namakanjem (razpršilci). Da spore glive kalijo in uspešno okužijo rastline, potrebujejo visoko relativno zračno vlago ali omočenost rastlin.
Do okužb pride, če so rastline mokre več kot 6 ur, z vsako uro omočenosti pa obseg okužb narašča. Če traja omočenost več kot 24 ur, je okuženost lahko 90 in več odstotna. Okužbe na rastlinah običajno niso vidne vse dokler se okužena tkiva ne postarajo ali pričnejo zoreti. Do okužbe največkrat pride že v času cvetenja, saj so cvetovi zelo občutljivi. Micelij glive se iz okuženih cvetov razširi v novo nastale sadeže, vendar jih povsem preraste šele v času zorenja, ko se pokažejo tudi bolezenska zamenja. Micelij glive se lahko razširi še na sosednje zdrave plodove. Do okužb večjih, zdravih plodov prek kalitve spor, pride redko in je ekonomsko manj pomembno.
Slika 3: Črne pike – sklerociji na okuženem poganjku maline (foto: Pacific Northwest Extension publication, OSU, WSU, UIdaho)
Varstvo
Nekemično
V prvi vrsti je za varstvo pred boleznijo potrebno poskrbeti za ustrezne tehnologijo pridelave. Priporoča se gojenje malin in robid v zavarovanih prostorih, uporabo klapljičnega sistema namakanja, pravilna rez pri kateri z izrezovanjem gostih, šibkih poganjkov poskrbimo za ustrezno zračnost. Z odstranjevanjem starega okuženega lesa in rastlinskih ostankov ter sadnih mumij zmanjšamo vir okužb v prihodnjem letu. Plodove obiramo pogosto, v optiminalni tehnološki zrelosti in v zgodnjih jutranjih urah. Izogibati se je potrebno prekomernemu gnojenju z dušikom.
Kemično
Pri pridelavi malin, sploh na prostem, je v deževnih letih uporaba kemičnega varstva nujna. Redno kemično varstvo izvajamo v času od začetka cvetenja in do pojava prvih prvih plodov. V Sloveniji so registrirana sredstva na osnovi aktivni migroorganizmov ter ostalih aktivnih, fungicidnih snovi. Pri uporabi slednjih je zaradi nevarnosti pojava odpornosti pomembno menjavati sredstva z različnimi aktivnimi snovmi oz. načinom delovanja.
Uporabljeni viri
Compendium of raspberry and blackberry diseases and pests. 2017. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 34 str.
Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.
Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 98 str
Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343 Str.
Fito info – Cirsium. Šifrant imen organizmov.
http://www.fito-info.si/APL/Sist/SifrantOrg.htm (avgust 2016)
Pscheidt J.W. in Ocamb C.M. 2016. Raspberry (Rubus spp.)-Verticillium Wilt. Oregon State University.
https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/raspberry-rubus-spp-fruit-rot-cane-botrytis (januar 2023)