Siva plesen solate

Botrytis cinerea Pers.

Neja Marolt; november 2019

Siva plesen, katere povzročiteljica je gliva Botrytis cinerea ne povzroča večjih gospodarskih škod na solatnicah, vendar se lahko v manjšem obsegu pojavi predvsem v času daljših deževnih obdobij ali v primeru prekomernega namakanja. Okužbe s sivo plesnijo se pogosteje pojavijo v zavarovanih prostorih, kjer je zračna vlaga višja. Solata je za okužbo najbolj občutljiva po presajanju in tik pred zrelostjo glav. Gliva pogosto nastopa kot parazit na mestih poškodb nastalih npr. od listnih uši in drugih sesajočih ali grizočih žuželk ali pa se naseli na odmirajoče tkivo, ki je posledica fizioloških motenj ali mehanskih poškodb.

Sivo plesen solate lahko prepoznamo po rjavo oranžnih pegah kašastega izgleda, na katerih se oblikuje siva plesniva prevleka. Takšna znamenja se sprva pojavijo na zunanjih listih, ki so v stiku s tlemi in so zato manj zaščiteni in bolj podvrženi zunanjim vplivom, kot so visoke temperature, povečana vlaga in presežek hranil v tleh ter pomanjkanje svetlobe v posevku zaradi bujne rasti rastlin. Kadar so rastline oslabljenje se gliva B. cinerea iz zunanjih odmirajočih listov razširi na zdrave dele in povzroči gnitje stebla in notranjih listov. Siva plesniva prevleka lahko ob močnih okužbah prekrije celo rastlino tako da ta v celoti propade. Znamenja okužbe lahko opazimo na sadikah kmalu po presajanju, takšne rastline slabše rastejo ali zgnijejo. Na okuženih rastlinskih ostankih čez čas opazimo temne strukture – sklerocije, ki so značilni tudi za belo gnilobo (Sclerotinia sp.) in črno solatno gnilobo (Rhizoctonia sp.). Za natančno določitev povzročitelja bolezni je zato potrebna podrobnejša diagnostika.

Slika 1 in 2: Siva plesniva prevleka trosov in trosonoscev na gnijočih zunanjih listih solate (foto: A. Ogorelec, KGZS Zavod Ljubljana).

siva_plesen_1_2

Gliva Botrytis cinerea preživi v tleh v obliki drobnih temnih sklerocijev – skupkov micelija ali pa prezimi kot saprofit na gnijočih rastlinskih ostankih. Gliva ob ugodnih razmerah, visoki relativni zračni vlagi in nižjih temperaturah (med 12 in 15 °C) iz prezimnih delov glive vzklije in prodre skozi tkivo navadno že poškodovanih ali odmirajočih zunanjih listov solate. Na miceliju se tvorijo trosonosci s trosi (slika 1 in 2), ki se lahko s pomočjo vodnih kapljic in vetra prenesejo na zdrave notranje liste ali steblo. Patogen se lahko ohranja tudi v semenih, po vzklitju rastlinic pa se zajeda in parazitira notranjost korenin, stebla ali listov sejančkov brez vidnih simptomov. Včasih se B. cinerea kot sekundarni patogen naseli na že poškodovanem rastlinskem tkivu, ki je posledica različnih abiotskih dejavnikov (pozebe, vročine), fizioloških motenj (pomanjkanje kalcija) ali okužb z glivami povzročiteljicami solatne plesni (Bremia lactucae), črne solatne gnilobe (Rhizoctonia solani) in bele gnilobe (Sclerotinia sp.).

Poskrbimo da sejemo le čvrste in kvalitetne sadike, da se te hitreje ukoreninijo in so možnosti za sekundarne okužbe z glivo manjše. Z uravnoteženim gnojenjem bomo preprečili pojav fizioloških motenj, ki lahko predstavljajo posreden vzrok gnitja solate zaradi sive plesni. Ker gliva za svoj razvoj potrebuje visoko zračno vlago so ukrepi za zmanjševanje zračne vlage v rastlinskem sestoju ključnega pomena. Posebno pozornost je potrebno nameniti primernemu času in načinu namakanja, izogibamo se sajenju solate na vlažne lege, upoštevamo primerno razdaljo in globino sajenja, v zavarovanih prostorih sadimo na folijo oz. poskrbimo za ustrezno zatiranje plevela. Za glivo Botrytis cinerea je znano, da ima razvito multiplo odpornost proti fungicidom iz različnih kemijskih skupin (anilinpirimidinov, dikarboksamidov, hidroksianilidov, MBC, fenilpirolov, QOL, SHDI). Za zatiranje bolezni uporabljamo pripravke z različnim načinom delovanja, da se izognem potencialni zmanjšani občutljivosti glive na fungicide.

AHDB. 2019. Gray mould. V: Diseases of lettuce crops: 10.

https://projectblue.blob.core.windows.net/media/Default/Imported%20Publication%20Docs/AHDB%20Horticulture%20/LettuceDiseases1846_190109_WEB.pdf (november 2019)

Wu B. M., van Bruggen A. H. C., Subbarao K. V. 2017. Gray mold. V: Compendium of lettuce diseases and pests. Second edition. Subbarao K.V., Davis R.M., Gilbertson R.L., Raid R.N. 2017. The American Phytopathological Society (APS), St. Paul, Minnesota: 40-42.