Siva plesen solate

Siva plesen, katere povzročiteljica je gliva Botrytis cinerea ne povzroča večjih gospodarskih škod na solatnicah, vendar se lahko v manjšem obsegu pojavi predvsem v času daljših deževnih obdobij ali v primeru prekomernega namakanja. Okužbe s sivo plesnijo se pogosteje pojavijo v zavarovanih prostorih, kjer je zračna vlaga višja. Solata je za okužbo najbolj občutljiva po presajanju in tik pred zrelostjo glav. Gliva pogosto nastopa kot parazit na mestih poškodb nastalih npr. od listnih uši in drugih sesajočih ali grizočih žuželk ali pa se naseli na odmirajoče tkivo, ki je posledica fizioloških motenj ali mehanskih poškodb.

Sivo plesen solate lahko prepoznamo po rjavo oranžnih pegah kašastega izgleda, na katerih se oblikuje siva plesniva prevleka. Takšna znamenja se sprva pojavijo na zunanjih listih, ki so v stiku s tlemi in so zato manj zaščiteni in bolj podvrženi zunanjim vplivom, kot so visoke temperature, povečana vlaga in presežek hranil v tleh ter pomanjkanje svetlobe v posevku zaradi bujne rasti rastlin. Kadar so rastline oslabljenje se gliva B. cinerea iz zunanjih odmirajočih listov razširi na zdrave dele in povzroči gnitje stebla in notranjih listov. Siva plesniva prevleka lahko ob močnih okužbah prekrije celo rastlino tako da ta v celoti propade. Znamenja okužbe lahko opazimo na sadikah kmalu po presajanju, takšne rastline slabše rastejo ali zgnijejo. Na okuženih rastlinskih ostankih čez čas opazimo temne strukture – sklerocije, ki so značilni tudi za belo gnilobo (Sclerotinia sp.) in črno solatno gnilobo (Rhizoctonia sp.). Za natančno določitev povzročitelja bolezni je zato potrebna podrobnejša diagnostika.

Gliva Botrytis cinerea preživi v tleh v obliki drobnih temnih sklerocijev – skupkov micelija ali pa prezimi kot saprofit na gnijočih rastlinskih ostankih. Gliva ob ugodnih razmerah, visoki relativni zračni vlagi in nižjih temperaturah (med 12 in 15 °C) iz prezimnih delov glive vzklije in prodre skozi tkivo navadno že poškodovanih ali odmirajočih zunanjih listov solate. Na miceliju se tvorijo trosonosci s trosi (slika 1 in 2), ki se lahko s pomočjo vodnih kapljic in vetra prenesejo na zdrave notranje liste ali steblo. Patogen se lahko ohranja tudi v semenih, po vzklitju rastlinic pa se zajeda in parazitira notranjost korenin, stebla ali listov sejančkov brez vidnih simptomov. Včasih se B. cinerea kot sekundarni patogen naseli na že poškodovanem rastlinskem tkivu, ki je posledica različnih abiotskih dejavnikov (pozebe, vročine), fizioloških motenj (pomanjkanje kalcija) ali okužb z glivami povzročiteljicami solatne plesni (Bremia lactucae), črne solatne gnilobe (Rhizoctonia solani) in bele gnilobe (Sclerotinia sp.).