Siva plesen na plodovkah

Botrytis cinerea Pers.

Urša Prislan in Janja Zajc, november 2022

Uvod

Gliva Botrytis cinerea, ki povzroča sivo plesen je polifagna, okužuje številne samonikle in gojene rastlinske vrste, med njimi tudi vrste iz družine razhudnikov (Solanaceae): paradižnik (Solanum lycopersicum), papriko (Capsicum spp.), jajčevec (Solanum melongena) in druge. Največ težav povzroča pri pridelavi v rastlinjaku.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Gliva lahko okuži vse nadzemne dele rastline.

Na listih se pojavijo nekroze, ki se postopoma širijo in zaobjamejo cel list, potem se razširijo na pecelj in od tam naprej po poganjkih in steblu. Pege zaobjamejo celotno steblo in povzročijo venenje rastlin nad pegami. Iz nekrotičnega tkiva poganjajo številni trosonosci, ki vsebujejo veliko število trosov in dajejo obolelemu tkivu prašnat, sivo rjav videz.

Plodovi se navadno okužijo pri peclju. Patogen lahko okuži že cvetne liste, iz katerih raste naprej v čašne liste in od tam v razvijajoči se plod. V tem primeru se razvije mehka gniloba, ki zavzame večji del ali pa celoten plod. Okuženi plodovi pogosto odpadejo, v pogojih visoke vlažnosti se na njih razvije plesniva prevleka. Na plodovih je pogost simptom tudi srebrnkasta pegavost plodov. V teh primerih se pege na plodovih ne povečujejo in na njih se ne razvije plesniva prevleka. Srebrnkasta pegavost plodov ne vpliva na zmanjšano količino pridelka, ampak na njegovo tržno vrednost.

Slika 1: Okužbe plodov in listov paradižnika z glivo Botrytis cinerea (arhiv KIS).

Slika 2: Okužbe plodov in listov paradižnika z glivo Botrytis cinerea (arhiv KIS).

Razvoj in širjenje bolezni

Siva plesen začne svoj razvoj v razmeroma hladnem vremenu, pri povišani zračni vlagi in slabi osvetlitvi. Ne zahteva daljšega obdobja visoke vlažnosti, vlažni listi rastlin ponoči so običajno dovolj za razvoj bolezni. Bolezen se razvija tudi pri toplejših temperaturah, vendar v manjših obsegih. Rastline, ki rastejo na kislo peščenih tleh, so bolj dovzetne za okužbe z sivo plesnijo.

Gliva Botrytis cinerea je parazit ran, razvoj bolezni je povezan z mehanskimi poškodbami, ki jih povzroča človek ali drugi dejavniki, npr. žuželke. Obrezovanje listov in zalistnikov zagotavlja rane, ki so idealne za okužbe s sivo plesnijo.

Gliva se zlahka prenaša z vetrom, ki prenaša trose iz okužene rastline na nova polja. Trosi vstopajo v rane rastlin in jih okužijo. Po začetnem pojavu bolezni se bolezen lahko hitro širi po celotnih nasadih rastlin, kar posledično pride do velikih gospodarskih izgub. Enkrat, ko je rastlina okužena in bolezen začne svoj razvoj, se po rastlini širi z rastjo micelija skozi tkiva rastline.

Gliva neugodne razmere preživi v obliki sklerocijev. To so preživetvene strukture, ki jih gliva začne tvoriti ob vstopu v stresne razmere. Glivi živi tudi kot saprofit na odmrlih rastlinskih ostankih, kjer se tudi razmnožuje in ob nastopu primernih razmer vršijo nove okužbe rastlin.

Varstvo

Za  preprečevanje bolezni je pomembno izvajanje nekaterih preventivnih ukrepov. Talno in zračno vlago ter temperaturo v rastlinjakih je priporočljivo uravnavati tako, da je zračna vlaga čim nižja, temperatura pa optimalna za razvoj rastlin. Ostankov rastlin redno odstranjujemo in vzdržujemo rastlinsko higieno. Rastlin ne sadimo preveč gosto skupaj, pri zalivanju pa pazimo, da ne navlažimo listov. Za saditev izbiramo tolerantne sorte.

Za zatiranje sive plesni uporabljamo za ta namen registrirane pripravke, ki so navedeni v preglednici dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za posamezno plodovko v aktualnem letu. Pomembno je, da fitofarmacevtska sredstva apliciramo še preden rastline razvijejo goste nadzemne dele, da so sredstva uspešno nanesena tudi v sredino rastlin.

Viri

Jones J.B., Zitter T.A., Momol T.M., Miller S.A 2014. Compedium of Tomato Diseases. Second edition. The American Phytipathological  Society, Minnesota: str 30 – 32.

Peterlin A., Rodič K., Bajec D. 2022. Tehnološka navodila za vastvo vrtnin (skupina plodovk). KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Služba za varstvo rastlin.

Williamson B., Tudzynski B., Tudzynski P., Van Kan J.A.L. 2007. Botrytis cinerea:the cause of grey mould disease. Molecular plant pathology 8(5), 561-580.