Snežna plesen

Monographella nivalis (Schaffnit) E. Müll. (syn. Microdochium nivale) in Microdochium majus (Wollenw. Glynn & S.G. Edwards)

Neja Marolt, december 2016

Snežno plesen na pšenici, ječmenu, rži ter na drugih travah povzročata glivi Monographella nivalis (Schaffnit) E. Müll. (syn. Microdochium nivale) in Microdochium majus (Wollenw. Glynn & S.G. Edwards).

Bolezen opazimo zgodaj spomladi, takoj ko skopni sneg. Na njivi ali travniku nastanejo zaradi glive, ki se razrašča pod snegom, večje zaplate, kjer so rastline nagnite in prekrite s plesnijo (slika 1). V preteklosti, ko so bile zime z dolgotrajno snežno odejo pogoste, je bolezen tudi v Sloveniji povzročala obsežno škodo na posevkih ozimnih žit. Včasih je tako zmanjšala sklop rastlin, da so morali spomladi ozimine preorati in posejati jaro žito. Glive, ki povzročajo snežno plesen, lahko povzročijo škodo tudi kadar ni snega. V primeru, da je seme okuženo in ni bilo tretirano s fungicidom, se zmanjša kalivost semen in poveča število rastlin, ki propadejo po vzniku.

Včasih spomladi, zlasti na travnikih in okrasnih tratah, opazimo podobno propadanje rastlin, le da so na odmrlih listih trav oranžno-rjavi sklerociji. V tem primeru gre za bolezen, ki jo povzroča gliva iz rodu Typhula (slika 3).

Slika 1: Snežna plesen na pšenici (foto: arhiv KIS)

Bolezen opazimo zgodaj spomladi na prezimelih žitih. V posevku so mesta, kjer rastlin ni ali pa so te obledele, gnile oziroma posušene, odvisno od vremena. Manj prizadete rastline imajo na listih le nekrotične pege s temnejšim robom. Takoj ko sneg skopni, ali če je dovolj vlažno, vidimo po rastlinah tudi razraščen micelij bledo roza barve (slika 2), na katerem nastajajo nespolni trosi. Rastline si po snežni plesni v primeru toplega in suhega vremena spomladi navadno opomorejo, če le niso odmrli rastni vršički, medtem ko hladno in vlažno vreme pospešuje razvoj nekrotičnih peg tudi v kasnejših razvojnih fazah rastlin. Gliva Monographella nivalis namreč poleg snežne plesni povzroča na žitih tudi drugačna bolezenska znamenja: ožige in odmiranje žit med vznikom in v času zgodnjega razvoja, pegavost listov v hladnejših in deževnih obdobjih rastne dobe (slika 4). Okuži tudi žitne klase in seme. Če tako seme uporabimo za setev, gliva povzroči slabšo kalivost ter v ugodnih vremenskih razmerah omogoča razvoj snežne plesni. Na odmrlih okuženih rastlinah gliva oblikuje črna spolna trosišča (peritecije), v katerih tudi nastajajo trosi s katerimi se bolezen širi.

Sliki 2 in 3: Listi s snežno plesnijo so obdani z micelijem, pri okužbi z glivo iz rodu Typhhula pa na odmrlih listih nastanejo sklerociji (foto: arhiv KIS)

Obe glivi se širita z okuženim semenom in se ohranjata na žetvenih ostankih. Okužbo lahko povzročijo nespolni trosi ali micelij, pri glivi M. nivalis tudi spolni trosi. Nespolni trosi se z vetrom in dežjem širijo med rastjo po rastlinah navzgor in na sosednje rastline. Spolni in nespolni trosi se lahko pojavljajo istočasno. Sneg po eni strani varuje rastline pred zmrzaljo in izsušitvijo, po drugi strani pa omogoča rast glive pod snežno odejo tudi pri temperaturah zraka pod lediščem.

Slika 4: Nekrotične pege na rži, kot posledica okužbe z glivo M. nivalis (foto: arhiv KIS)

Preventivni ukrepi

Ker se gliva širi z okuženim semenom, je setev certificiranega in razkuženega semena ključna pri preprečevanju snežne plesni in tudi drugih bolezenskih sprememb, ki jih na žitih povzroča. V Sloveniji je predpisana za nerazkuženo seme pšenice, ki se trži, največja dovoljena stopnja okužbe 10 %, pri razkuženem semenu pa ni omejitve. Za preprečevanje snežne plesni je pomemben tudi optimalen čas setve in gostota, saj se bolezen hitreje razvija v gostem posevku. Tudi preveč dušika, ki spodbuja hitro rast rastlin, poveča dovzetnost za okužbo.

Kemično zatiranje

Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje in širjenje snežne plesni je razkuževanje semena s fungicidi. Z njimi lahko rokujejo zgolj fizične in pravne osebe, ki so vpisane v register dobaviteljev in pripravo semen za trg.

Compendium of wheat diseases and pests. Third edition. 2010. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 171 str.

Maček J., 1987. Posebna fitopatologija, patologija poljščin. 2. Izdaja. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo: 286 str.

Tronsmo A.M., Hsiang T., Okuyama H., Nakajima T. 2001. Low temperature diseases caused by Microdochium nivale: 75-86 v: N. Iriki, D.A. Gaudet, A.M. Tronsmo, N. Matsumoto, M. Yoshida and A. Nishimune (eds). Low temperature Plant Microbe Interactions under Snow. Hokkaido National Experiment Station, Sapporo, Japan.