Sojina plesen

(Peronospora manshurica (Naumov) Syd.)

Neja Marolt; avgust 2017

Sojina plesen je ena izmed najbolj pogostih bolezni listov soje in je razširjena povsod, kjer gojijo sojo. Gliva Peronospora manshurica povzroča odpadanje listov ter vpliva na kvaliteto in velikost semena vendar globalno ne povzroča večjih škod. V izredno ugodnih razmerah za njen razvoj, lahko zmanjša pridelek do 18 %. Gliva se v glavnem prenaša z okuženim semenom ter rastlinskimi ostanki in se najhitreje širi v vlažnem vremenu. Bolezen je v Sloveniji že razširjena a doslej še ni bilo primerov, ko bi zaradi okužbe prišlo do opaznega zmanjšanja pridelka.

Bolezenska znamenja so najbolj izrazita na listih. Na zgornji strani listne ploskve so svetlo rumene in kasneje rjave pege, premera 2-8 mm in različnih oblik. Velikost in oblika peg sta odvisni od starosti lista in rase patogena. Na spodnji strani listov v času visoke relativne zračne vlage opazimo sive do bledo vijolične plesnive prevleke, po katerih sojino plesen razlikujemo od drugih glivičnih ali bakterijskih listnih pegavosti. Okuženi listi postopoma rumenijo, vihajo robove in nazadnje odpadejo. Na okuženih strokih vse do žetve ne vidimo nobenih bolezenskih znamenj in šele v notranjosti stroka in na semenih opazimo tanke plasti bele plesni. Okužena semena so pogosto umazano bele barve, razpokana in manjša od zdravega semena.

Slika 1: Sojina plesen je povzročila rumene in rjave pege na zgornji strani listov soje (foto: arhiv KIS).

Sojina plesen 1

Slika 2: Sojina plesen je povzročila plesnivo prevleko na spodnji strani listov soje (foto: arhiv KIS).

Sojina plesen 2

Gliva se ohranja v obliki oospor v rastlinskih ostankih in na semenih. V hladnih razmerah oospore kalijo in prodrejo skozi hipokotil kalečih rastlin in povzročijo njihovo sistemično okužbo. Na prvih listih tako okuženih rastlin opazimo klorotične pege, na katerih v vlažnih pogojih nastanejo sporangiji. Sporangiji se z vetrom prenesejo na druge liste, kjer lahko kalijo in povzročijo okužbo. Starejši listi so običajno manj dovzetni za okužbo s sojino plesnijo. Za razvoj bolezni so potrebne visoka relativna zračna vlaga in temperature med 20 in 24 °C.

Preventivni ukrepi

Bistvenega pomena je setev zdravega in certificiranega semena. Sorte so različno občutljive za okužbo s sojino plesnijo. Ker se gliva ohranja v žetvenih ostankih, sojo sejemo v ustrezno širokem kolobarju. Priporočljiva je ohranitvena obdelava tal, ki pospešuje mineralizacijo rastlinskih ostankov.

Kemično zatiranje

Ker ima okužba s sojino plesnijo minimalni vpliv na zmanjšanje pridelka, je uporaba fungicidov le redko smiselna. V Sloveniji ni registriranih fungicidov za zatiranje sojine plesni. Kjer uporabljajo pripravek za krepitev rastlin na osnovi kalijevega fosfita s tem zmanjšajo tudi okužbe s sojino plesnijo.

Hartman G.L. 2015. Downy mildew. V: Compendium of Soybean Diseases and Pests. 2015. Hartman G.L. (Ur.). St. Paul, Minnesota, The American Phytopathological Society: 41-43

Silva O.C., Santos H.A.A., Dalla Pria M., May-De Mio L.L. 2011. Potassium phosphite for control of downey mildew of soybean. Crop protection 30: 598-604

Soybean Research & Information initiative. Downy mildew.
http://www.soybeanresearchinfo.com/diseases/downymildew.html (avgust 2017)

Žerjav M., Rodič K., Urbančič Zemljič M., Schroers H-J. 2017. Glivične bolezni soje v Sloveniji. V: Trdan S. (ur.). Zbornik predavanj in referatov 13. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Rimske Toplice, 7.– 8. Marec 2017. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 399-405