Sovke

Noctuidae

Primož Žigon; september 2018

Sovke so sorazmerno veliki, ponoči aktivni metulji (Lepidoptera). Glede na škodljivost gosenic razlikujemo dve skupini sovk: talne ali zemeljske sovke ter listne sovke. Škodo povzročajo gosenice z objedanjem nadzemnih in podzemnih delov številnih gojenih rastlin. V Sloveniji je najbolj razširjena kapusova sovka (Mamestra brassicae L.), ki se najpogosteje prehranjuje na kapusnicah, predvsem na zelju. Na zelenjadnicah, tudi na vrstah iz rodu križnic (Brassicae), se prehranjuje zelenjadna sovka (Mamestra oleracea L.), občasno pa lahko na kapusnicah zasledimo tudi pojav glagolke ali gama sovke (Autographa gamma L.). Listne sovke so vlagoljubne, zato se običajno številčnejše pojavijo v bolj vlažnih letih in posevkih z višjo zračno vlago.

Omenjene vrste spadajo v skupino listnih sovk, ki se prehranjujejo na nadzemnih delih rastlin. Škodo povzročajo gosenice, ki z objedanjem rastlinskega tkiva na listih povzročajo manjše ali večje luknjice. Največ škode povzročajo pri zelju in drugih glavnatih kapusnicah, kjer se gosenice zavrtajo v glave in jih onesnažijo z iztrebki, kar še dodatno zmanjšuje tržno vrednost pridelka.

Kapusova sovka-Mamestra brassicae (L.)

Metulji kapusove sovke merijo čez krila 4-5 cm. Krila so sivo rjave barve, s temnejšimi valovitimi vzorci. Prvi odrasli osebki se običajno pojavijo konec aprila in dosežejo vrh naleta v drugi polovici maja ali v začetku junija. Metulji letajo ponoči, čez dan iščejo zavetje med rastlinami. Samice odlagajo jajčeca v skupke, na spodnjo stran listov. Jajčeca so polkrožne oblike in sprva zelenkasto do  bledo rumene barve, ki pozneje potemnijo. Za razvoj jajčec je potrebna višja zračna vlaga in iz njih se izležejo mlade gosenice po petih do sedmih dneh. Njihov razvoj poteka preko šestih razvojnih stopenj. Gosenice so različnih barv, od zelene do sive oziroma rjave. Prehranjujejo se na listih do šest tednov in d osežejo končno velikost od 4 do 5 cm. Dorasle se zabubijo v tleh in v juliju se pojavi druga generacija metuljev. Gosenice drugega rodu se najintenzivneje hranijo od avgusta do začetka oktobra, nato se spustijo v zgornji sloj tal, kjer se zabubijo in prezimijo.

Zelenjadna sovka-Mamestra oleracea (L.)

Razvoj zelenjadne sovke poteka podobno, kot pri sorodni kapusovi sovki. Metulji merijo čez krila 3-5 cm. Prednja krila so rdeče rjave barve z oranžno pego in valovito belo črto ob zunanjem robu kril. Gosenice so več barv, od rumenkasto zelene do rdečkastorjave oziroma sivkasto rjave barve. Ob koncu razvoja v dolžino merijo do 4 cm. Zelenjadna sovka prezimi v tleh v stadiju bube. Škodljivec razvije dva rodova na leto.

Glagolka ali gama sovka-Autographa gamma (L.)

Krila so rjavkasto sive barve, z rdečkasto rjavimi odtenki in značilno belo progo v obliki črke gama, po kateri je vrsta dobila ime. Metulji čez krila merijo do 4 cm. Gre za izrazito selitveno vrsto, ki preletava večje razdalje in običajno v maju odlaga jajčeca na spodnjo stran listov različnih rastlinskih vrst. Pri nas se običajno pojavita dva rodova glagolke, prezimijo pa različni stadiji škodljivca. Gosenice so zelene do modrikasto zelene barve in dolge do 4 cm.

Slika 1: Jajčeca listne sovke (foto arhiv KIS)

jajčeca sovk

Slika 2: Gosenice listnih sovk (foto arhiv KIS)

gosenice listnih sovk

Slika 3: Buba kapusove sovke (foto arhiv KIS)

buba kapusove sovke

Slika 4: Gosenica gama sovke (foto arhiv KIS)

Ličinka gama sovke

Sovke imajo številne naravne sovražnike. Med njimi so pomembne predvsem osice iz rodu Trichogramma, ki so učinkoviti parazitoidi jajčec.

Preventivni ukrepi

Posevke je potrebno najmanj enkrat tedensko pregledovati na prisotnost gosenic. Njihov pojav in številčnost lahko predvidimo na podlagi ulova metuljev na svetlobne ali feromonske vabe. Razvoju sovk ustreza vlažno okolje, zato med osnovne preventivne ukrepe spada tudi skrb za redno odstranjevanje in zatiranje plevelov ter zmerna oskrba z dušikom. S predhodno obdelavo tal in okopavanjem lahko zmanjšamo številčnost bub v tleh.

Nekemično zatiranje

Gosenice sovk so občutljive na pripravke na osnovi bakterije Bacillus thuringensis. Proti gosenicam učinkovito delujejo tudi pripravki na osnovi azadirahtina. Biotično varstvo lahko izvajamo z vnosom naravnih sovražnikov, kot sta parazitoidni osici Trichogramma evanescens in Trichogramma brassicae.

 

Kemično zatiranje

Prag škodljivosti je dosežen, če najdemo 10 – 30 majhnih ali 1- 4 velikih gosenic na 10 pregledanih rastlin. Za zatiranje gosenic listnih sovk so registrirani številni insekticidi, ki pa nanje najbolje delujejo v začetnih stopnjah razvoja.

Devetak M. 2014. Sezonska dinamika dveh vrst sovk iz rodu Mamestra (Lepidoptera: Noctuidae) ter povezave med obsegom poškodb in vsebnostjo glukozinolatov v zelju (Brassica oleracea var. capitata L.). Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 57 str.

Crüger G. 1991. Pflanzenschutz im Gemüsebau. 3. Auflage. Stuttgart, Ulmer: 344 str.

Maceljski M. 1987. Zaštita povrća. Zagreb, Nakladni zavod Znanje: 422 str.

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: 142 str.