Špinačna plesen

Peronospora farinosa f. sp. spinaciae Byford

Janja Zajc Žunič, avgust 2025

Uvod

Peronospora farinosa je oomicetna gliva iz rodu Peronospora, ki povzroča plesen na številnih gojenih rastlinah, vključno s sladkorno peso in špinačo. Prisotna je po vsem svetu – v Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki, Afriki ter Oceaniji. Problematična je predvsem v vlažnih in hladnejših območjih, kjer so razmere ugodne za njen razvoj. Povzroča pomembno gospodarsko škodo z zmanjšanjem fotosintetske aktivnosti in propadanjem rastlin.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Peronospora farinosa je biotrofni patogen iz skupine oomicet, ki povzroča bolezen znano kot špinačna plesen oziroma peronospora. Gre za glivam podoben organizem, ki okužuje različne rastline iz družine lobodovk (Chenopodiaceae), kot so špinača (Spinacia oleracea), pesa (Beta vulgaris) in kvinoja (Chenopodium quinoa). Znotraj vrste P. farinosa prepoznavamo posebne forme (formae speciales), ki so prilagojene določenim gostiteljskim vrstam: npr. P. farinosa f.sp. betae okužuje peso, f.sp. spinaciae špinačo, f.sp. chenopodii pa kvinojo. Za posamezne forme obstajajo številne različice (rase), ki se razlikujejo po sposobnosti okužbe različnih sort rastlin. Nove rase nenehno nastajajo in pogosto presegajo odpornost obstoječih sort.

Bolezen pogosto prizadene mlade rastline, pri čemer lahko pride do močnega zaviranja rasti ali celo popolnega propada listov. Močno okuženi listi postanejo deformirani, uvenijo in se posušijo. Posledično se zmanjša fotosinteza, kar vpliva na pridelek in tržno vrednost pridelka. V nekaterih primerih lahko okužba povzroči izgubo celotnega posevka, zlasti če so razmere za širjenje bolezni ugodne (vlažno in hladno vreme).

Prvi simptomi se pojavijo spomladi na zgornji strani listov v obliki rumenkasto zelenih peg z neizrazitim robom, ki so pogosto omejene z listnimi žilami. Kasneje okuženi listi postanejo rumenkasti, se sušijo in odpadajo, kar vodi do zmanjšanja fotosinteze, zmanjšanega pridelka in nižje kakovosti pridelka. Ob močnejši okužbi lahko propadejo cele rastline in posevki. Na sladkorni pesi lahko okužba pomembno zmanjša količino sladkorja v korenini.

Razvoj in širjenje bolezni

Peronospora farinosa prezimi v obliki oospor v rastlinskih ostankih ali tleh. Spomladi nastanejo sporangiji, ki se z vetrom ali dežjem prenesejo na mlade rastline. Za okužbo sta ključna visoka vlaga (rosa, dež, megla) in ustrezne temperature (med 5 °C in 25 °C).

Na spodnji strani listov se v vlažnem vremenu razvije sivkast, puhast micelij s sporangiji, ki predstavljajo glavni vir nadaljnje okužbe. Sporangiji ob ustreznih pogojih kalijo in prodrejo v rastlinsko tkivo, kjer patogen črpa hranila gostitelja.

V vlažnih pogojih se bolezen hitro širi, zlasti v gostih posevkih, in lahko že v nekaj dneh povzroči propadanje listov ter posledično gospodarsko škodo.

Varstvo

Zaradi hitrosti širjenja bolezni in njenih posledic je zgodnje prepoznavanje znakov ključno za uspešno varstvo pridelka.

Za učinkovito preprečevanje pojava in širjenja špinačne plesni so priporočeni naslednji preventivni ukrepi:

• Setev odpornih sort: Izbor sort, odpornih na aktualne rase patogena, je najučinkovitejši način preprečevanja okužb. Ker pa patogen hitro razvija nove rase, je pomembno spremljati priporočila stroke in semenskih hiš.
• Kolobarjenje: Izogibanje setvi špinače ali drugih gostiteljskih rastlin na istem mestu vsaj 2–3 leta zmanjša prisotnost oospor v tleh.
• Odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov: Takoj po pobiranju odstranimo in uničimo ostanke okuženih rastlin, saj lahko v njih prezimijo oospore.
• Redkejša setev: Gosti posevki ustvarjajo vlažno mikroklimo, ki spodbuja razvoj bolezni. Redkejši setveni vzorec izboljša kroženje zraka in zmanjša vlago med rastlinami.
• Namakanje v jutranjih urah: Če je namakanje potrebno, naj poteka zjutraj, da se listi čez dan osušijo. Izogibamo se pršenju po listih.
• Nadzor nad plevelom: Odstranjevanje plevelov, zlasti iz družine lobodovk, zmanjša možnost širjenja bolezni z alternativnih gostiteljev.
• Skrb za dobro drenažo tal: Prekomerna vlaga v tleh spodbuja razvoj bolezni, zato je pomembna ustrezna odcednost zemljišča.
• Uporaba certificiranega semena: Uporabljamo seme preverjene kakovosti, ki ni okuženo s patogenom.

Z upoštevanjem teh ukrepov je mogoče močno zmanjšati pojavnost bolezni in potrebo po kurativnem zatiranju s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Kemično varstvo:

Učinkovitost tretiranja je največja ob prvih znakih bolezni ali v času, ko so vremenske razmere ugodne za razvoj peronospore. Za zatiranje peronospore se najpogosteje uporabljajo fungicidi, ki vsebujejo bakrove spojine ali aktivne snovi iz skupine fenilamidov, strobilurinov in fosfonatov. V biotičnem varstvu rastlin se uporabljajo pripravki, ki kot aktivno učinkovino vsebujejo koristno bakterijo Bacillus amyloliquefaciens.

Seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev v aktualnem letu je potrebno sproti preveriti in se ravnati po navodilih za uporabo posameznega sredstva.

Viri

UC IPM Agriculture: Spinach Pest Management Guidelines Downy Mildew  Peronospora farinosa f. sp. spinaciae, spletna stran: Spinach / Agriculture: Pest Management Guidelines / UC Statewide IPM Program (UC IPM); zadnjič obiskana 5. 9. 2025.

PlantwisePlus Knowledge Bank, doi:10.1079/pwkb.species.39709, CABI International, Peronospora farinosa f.sp. spinaciae (downy mildew), 16 november 2021; zadnjič obiskana 5. 9. 2025

Pacific Northwest Pest Management Handbook, Ocamb C.M., du Toit L.J. Spinach (Spinacia oleracea)-Downy Mildew, spletna stran: https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/spinach-spinacia-oleracea-downy-mildew; zadnjič obiskana 5. 9. 2025.

Matheron, M.E., Correll, J.C., Porchas, M. and Feng, C. 2019. Evaluation of fungicides for management of downy mildew of spinach, 2018. Plant Disease Management Reports 13:V044.