Stenice

(Heteroptera)

Matic Novljan in Špela Modic; avgust 2016

Stenice uvrščamo v podred Heteroptera-polkrilci. Znanih je več kot 40.000 različnih vrst stenic. So zelo pogoste in številčne žuželke, njihova pestrost je še posebno velika v toplejših področjih. Na jagodičevju najpogosteje delajo škodo, nekatere vrste iz rodu Lygus, kot je npr. motna poljska stenica Lygus rugulipennis in nekatere vrst iz družie Lygaeidae, za katere je značilno hranjenje s semeni, kot je npr. Scolopostethus decoratus.

Odrasle stenice, predvsem pa nimfe povzročajo škodo s prebadanjem in sesanjem rastlinskih sokov. Pri tem izločajo tudi fitotoksične aminokisline zaradih katerih prebodeno tkivo odmre. Poškodujejo vse dele rastlin: liste, stebla, cvetove in plodove oz. sesajo semena. Da gre za napad stenic najprej prepoznamo po drobnih točkah, ki se pojavijo na mestih sesanja, čemur sledijo slabša rast in deformacije listov, poganjkov, cvetov ali plodov. Posledično je pridelek slabše kakovosti. Poškodbe so vrstno specifične, saj se različne vrste prehranjujejo z različnimi deli rastline. Gospodarsko pomembno škodo na jagodičju povzročajo stenice s prebadanjem semen jagod zaradi česar se plodovi na tistem delu prenehajo razvijati. Ob iznakaženju plodov so pogosto prisotna velika votla semena. Takšna semena nam dakazujejo, da so za škodo odgovorne stenice in ne pomanjkljiva oprašitev ali pozeba. Poleg fizičnih poškodb stenice povzročajo gospodarsko škodo tudi z onesnaževanjem plodov z izločki.

Slika 1: Rjava usnjatka (Coreus marginatus) med sesanjem na plodu maline (foto: arhiv KIS).

Slika 1 rjava usnjatka

Slika 2: Poškodba na plodu jagode zaradi sesanja stenic (foto: arhiv KIS).

Slika 2 poškodbe od sesanja stenic

Telo stenic je široko in ploščato. Na glavi ima par sestavljenih očes, poleg njiju ima navadno še dve očesi. Noge imajo do pet členov, ustni aparat za prebadanje in sesanje se nahaja ukrivljen vzdolž prsnega dela. Na hrbtni strani srednjega prsnega dela se nahaja izrazit trikotni ščit, ki je močno izbočen in razvit. Značilnost nekaterih vrst stenic so posebne žleze, s katerimi izločajo smrdljivo tekočino. Različne vrste stenic imajo različno število rodov na leto. Večina začne z aktivnostjo zgodaj spomladi, ob cvetenju gostiteljske rastline. Skozi obdobje vegetacije lahko razvijejo še več rodov ali pa le zaležejo jajčeca, ki prezimijo.Pri nekaterih vrstah prezimijo odrasle stenice.

Slika 3: Nimfa motne poljske stenice - Lygus rugulipennis na plodu maline (foto: arhiv KIS)

slika 3 motna poljska stenica Lygus rugulipennis na plodu maline

Slika 4: Lygus pratensis na razvijajočem se plodu jagode (foto: arhiv KIS)

Slika 4 Lygus pratensis

Slika 5: Scolopostethus decoratus na plodu jagode (foto: arhiv KIS)

slika 5 stenica Scolopostethus decoratus (Lygaeidae) na plodu jagode ŠM(3)izrez

Slika 6: Trapezonotus dispar na plodu jagode (foto: arhiv KIS)

Slika 6 Trapezonotus dispar jagoda izrez 2

Nekemično

Ker so stenice polifagne žuželke je za zmanjšanje njihove številčnosti v nasadu koristno odstranjevanje plevelov, redna košnja medvrstnega prostora in roba nasada. Pridelovanje jagod naj poteka na istem zemljišču le dve leti, da preprečimo prerazmnožitev.

V razvoju so tudi metode z uporabo privabilnih posvekov, v katerih se nato kemično zatira določene vrste škodljivih stenic in raziskave učinkovitosti nekaterih naravnih sovražnikov.

Kemično varstvo

Stenice zatiramo le na podlagi spremljanja njihove zastopanosti in številčnosti. V tujini v ta namen pregledujejo nasade jagod in malin dvakrat tedensko in z otepanjem cvetnih stebel v posodice preverjajo njihovo zastopanost in številčnost. Prag škodljivosti za jagode, pri katerem opravijo zatiranje je od 12 do 15 nimf stenic na 100 cvetnih stebel.

Pri nas trenutno nimamo registriranih insekticidov proti stenicam. Določeno stransko delovanje lahko dosežemo z uporabo sredstev proti drugim škodljivim žuželkam. Zatiranje na ribezih in kosmulji je potrebno opraviti takoj po cvetenju, medtem ko na malini in loganberryju tik pred cvetenjem.

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 98 str

Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. Chapman & Hall, London. 490 str.

Fito info – Cirsium. Šifrant imen organizmov. (avgust 2016)
http://www.fito-info.si/APL/Sist/SifrantOrg.html

Alford D. V. 2011. Plant pests. London. HarperCollins: 500 str

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Lambert L., Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry, Raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343 Str.

Tanasijević N., Ilić B. 1969. Posebna entomologija.Grafičko preduzeće »Srbija«. Beograd: 399 str.

Compendium of Raspberry and Blackberry diseases and insects. 1991. The American phytopathological society, St. Paul, Minnesota: 100 str.