Stenice

Heteroptera

Primož Žigon; september 2020

Stenice so splošno razširjena skupina za katere je značilno sploščeno telo s trikotno glavo in trapezastim ovratnikom. Večina rastlinojedih vrst stenic je polifagnih in povzročajo škodo na številnih kmetijskih rastlinah. Pri pridelavi lešnikov se kot škodljive največkrat omenja ostrorobo usnjatko iz družine usnjatih stenic (Coreidae) in vrste iz družine ščitastih stenic (Pentatomidae) kot sta zelena listna stenica ter novejša pri nas prisotna tujerodna marmorirana smrdljivka. Predvsem slednja v zadnjih letih s širjenjem v Evropi in bližnjem vzhodu po mnenju številnih predstavlja največjo grožnjo svetovni pridelavi lešnikov v prihodnje.

Ustni aparat stenic je spremenjen v bodalo s katerim zabadajo v rastlinsko tkivo in se prehranjujejo s sesanjem rastlinskih sokov. Pretežno se prehranjujejo na plodovih, strokih oziroma semenih različnih rastlinskih vrst. Na lešnikih največ poškodb povzročajo v maju in juniju na mladih plodičih, ko so ti še v fazi aktivne rasti. Takrat so na luščini plodov sledovi vbodov vidni kot temne pege. Poškodvana jedrca se nehajo razvijati in zakrknejo, zaradi česar plodovi ne dozorijo ali pa so prazni in predčasno odpadajo. Kasneje v času dozorevanja lahko odrasle stenice s svojim bodalom prebodejo celo olesenlo luščino plodov. Na mestih kjer potem stence sesajo, rastlinsko tkivo odmira, zato na jedrcih nastanejo vdrte, nekrotičnih pege. Zaradi izločkov stenic dobijo napadena jedrca neprijeten in grenak okus, zato so takšni plodovi netržni.

So raznolika skupina majhnih do srednje velikih žuželk za katere je značilno sploščeno telo s trikotno glavo in trapezastim ovratnikom. Različne vrste stenic nižjih razvojnih stadijev so pogosto raznolikih barv, odrasli osebki so največkrat različnih rjavo-sivih do zelenih barv. Ustne dele imajo izoblikovane v kljunec za bodenje in sesanje. Stenice prezimujejo v obrobju nasadov v mejicah in grmovju pod rastlinskimi ostanki, pogosto pa poiščejo zimišča tudi v bližini človekovih bivališč. Spomladi se ob otoplitvi vremena pojavijo na leskah, običajno v mesecu maju. Samice se sprva dopolnilno prehranjujejo na listih in odlagajo jajčeca v skupke na gostiteljske rastline.

Ostroroba usnjatka (Gonocerus acuteangulatus)

Odrasle stenice imajo podolgovato telo rjave barve, ki je dolgo 12 do 15 mm. Telo je ožje v zgornjem delu in nekoliko širše v predelu zadka. Noge so rumeno rjave. Odrasli osebki so dobri letalci in se v nasadih pojavljajo preko celega poletja. Samice na zgornjo stran listov odlagajo jajčeca svetleče rumenkaste barve, iz katerih se od sredine junija izlegajo prve ličinke (nimfe). Njihov razvoj poteka preko treh larvalnih stadijev. Dorasle nimfe so dolge okrog 1 cm in na videz podobne odraslim osebkom.

Slika 1: Ostroroba usnjatka – odrasla stenica (foto arhiv KIS)

Stenice_slika1

Zelena listna stenica (Palomena prasina)

Ima značilno ščitasto obliko telesa, ki je pri odraslih stenicah pretežno zelene barve in se v obdobju pred prezimovanjem obarva rdečkasto rjavo. Telo v dolžino meri 12 do 15 mm. Oplojene samice v juniju odlagajo jajčeca sodčkaste oblike na spodnjo stran listov gostiteljskih rastlin. Po največ 20 dneh se iz jajčec izležejo nimfe, ki se takoj pričnejo aktivno hraniti s sesanjem. Nimfe se v obdobju svojega razvoja štirikrat levijo in jih v nasadih lahko opazimo vse do jeseni.

Slika 2: Odrasla zelena listna stenica (foto B. Bakan, Zavod Logarica)

Stenice_Slika2

Slika 3: Stenice odlagajo jajčeca v skupke (foto arhiv KIS)

Stenice_Slika 3

Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys Stål)

Vrsta izvira iz vzhodne Azije in je bila v Evropi prvič najdena 2004. Gre za invazivno vrsto, ki se zelo hitro širi na nova območja in tako je bila leta 2017 je bila ugotovljena tudi v Sloveniji. Odrasli osebki marmorirane smrdljivke so dolgi od 12 do 17 mm in sivo rjave barve. Razvoj marmorirane smrdljivke poteka preko 7 razvojnih stadijev, in sicer, od jajčeca prek 5 stopenj ličink do odrasle stenice. Pri nas se v celinskem delu Slovenije pojavi en rod škodljivca, medtem ko na Primorskem razvije 2 rodova letno. Prezimijo odrasle stenice, ki postanejo aktivne spomladi (aprila). Oplojene samice odlagajo jajčeca v jajčna legla od sredine junija do konca septembra z vrhom v juliju. Odrasle stenice živijo več mesecev, razmnožujejo se večkrat, zato lahko na gostiteljskih rastlinah najdemo stenice različnih razvojnih stopenj. Razvoj traja nekaj tednov, odvisno od okoljskih temperatur. Odrasle stenice so dobri letalci in lahko premagujejo velike razdalje ter prehajajo na različne gostiteljske rastline.

Slika 4: Odrasla marmorirana smrdljivka (foto arhiv KIS)

Stenice_Slika4

Slika 6: Stenice imajo ustni aparat preoblikovan v bodalo – na sliki odrasla stenica marmorirane smrdljivke (foto arhiv KIS)

Stenice_Slika5

Varstvo pred stenicami v trajnih nasadih temelji na kombinaciji ukrepov kemičnega in nekemičnega zatiranja za zmanjšanje poškodb, saj njihovo pojavnost v nasadu zaradi velikega nabora gostiteljskih vrst in dobre mobilnosti težko preprečimo. Stenice sicer plenijo in parazitirajo številni naravni sovražniki, ki pa so v primeru prerazmnožitev populacij premalo učinkoviti, kar predvsem velja za tujerodne vrste kot je marmorirana smrdljivka, ki pri nas (še) nimajo pomembnejših naravnih sovražnikov. Pojav in številčnost škodljivca v nasadih lahko ugotavljamo na podlagi metode stresanja ali pa z uporabo feromonskih pasti, na podlagi česar se nato odločamo za ukrepanje.

Nekemično zatiranje

V manjših nasadih in vrtovih redno pregledujemo liste na prisotnost jajčec in ta ročno odstranimo. Spremljamo morebiten pojav nimf in jih poskušamo ročno pobrati in uničiti, dokler so populacije še majhne. Na posameznih drevesih ali grmih je verjetno uporaba protiinsektnih mrež najbolj učinkovit ukrep s katerimi stenicam fizično preprečimo dostop do delov rastlin in s tem zmanjšamo možnost poškodb na plodovih.

Kemično zatiranje

Stenice letijo na večje razdalje in imajo  velik nabor gostiteljev, zato je njihovo zatiranje z uporabo insekticidov izredno težavno. Na delovanje insekticidov so najbolj občutljive nimfe mlajših razvojnih stadijev, na odrasle stenice pa ti pripravki skoraj da nimajo učinka. Poleg tega ima večina aktivnih snovi, ki so v uporabi za zatiranje stenic slabši rezidualni učinek, zato je potrebno škropljenje z njimi večkrat ponavljati. V praksi je v intenzivnih nasadih najbolj učinkovita kombinacija ukrepov nekemičnega varstva z uporabo protinisektinih mrež in uporabe insekticidov. Z različnimi tehnikami privabljanja škodljivca (uporaba privabilnih posevkov ali feromonskih pasti) lahko ukrepe zatiranja izvedemo le na delu nasada ali posevka in tako uporabimo insekticide na način, ki manj obremenjuje okolje ter druge neciljne organizme.

Hedstrom C., Walton V., Wiman G. N., Shearer W. P., Miller J., Brewer L. 2014. How to Recognize Brown Marmorated Stink Bug Damage in Commercial Hazelnuts. Oregon State University Extension Service

https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/em9102.pdf

Solar A., 2019. Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana. ČZD Kmečki glas, 247 str.

Tavella L., Arzone A., Miaja M.L., Sonnati C. 2001. Influence of bug (Heteroptera, Coreidae and Pentatomidae) feeding activity on hazelnut in northwestern Italy. Acta Horticulturae. 556, 461-468