Stenice na plodovkah

Heteroptera

Primož Žigon, november 2023

Uvod

Stenice so velika in raznolika skupina žuželk. Spoznamo jih po nekoliko sploščeni obliki telesa in pisanih barvah, nekatere oddajajo neprijeten vonj (smrdljivci). Večina rastlinojedih vrst stenic je polifagnih in povzročajo škodo na številnih kmetijskih rastlinah. Pri pridelavi plodovk na prostem in v zavarovanih prostorih se pogosto pojavijo nekatere vrste iz rodu Lygus, kot je npr. motna poljska stenica (Lygus rugulipennis) in travniška stenica (Lygus pratensis). Pomembnejšo gospodarsko škodo povzročajo stenice iz družine ščitastih stenic med njimi zlasti zelena smrdljivka (Nezara viridula) in novejša tujerodna invazivna vrsta stenice – marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys).

Poškodbe

Ustni aparat stenic je spremenjen v bodalo s katerim zabadajo v rastlinsko tkivo in se prehranjujejo s sesanjem rastlinskih sokov. Škodo delajo odrasle žuželke in mlajši stadiji (nimfe). Da gre za napad stenic najprej prepoznamo po drobnih točkah, ki se pojavijo na mestih sesanja, čemur sledijo slabša rast in deformacije listov, poganjkov, cvetov ali plodov. Na mestih prehranjevanja se rastlinsko tkivo poškoduje in razbarva. Plodovi so deformirani in krastavi zaradi česar je pridelek manjši, slabše kakovosti ter ima manjšo tržno vrednost. Poleg tega mnoge vrste stenic izločajo hlapljive snovi neprijetnega vonja s katerim onesnažijo plodove. Stenice so lahko tudi prenašalci povzročiteljev bolezni (glive, bakterije, virusi), vbodna mesta na rastlinah pa lahko služijo kot vstopna mesta za različne povzročitelje bolezni.

Opis in bionomija

Stenice so raznolika skupina majhnih do srednje velikih žuželk za katere je značilno sploščeno telo s trikotno glavo in trapezastim ovratnikom. Različne vrste stenic nižjih razvojnih stadijev so pogosto raznolikih barv, odrasli osebki so največkrat različnih rjavo-sivih do zelenih barv. Ustne dele imajo izoblikovane v kljunec za bodenje in sesanje. Stenice prezimujejo v obrobju v mejicah in na robovih njiv pod rastlinskimi ostanki, pogosto pa prezimijo tudi v bližini človekovih bivališč. Spomladi se namnožijo na različnih gostiteljskih rastlinah v okolici njiv in nasadov od koder prehajajo na vrtnine v soseščini. Stenice razvijejo več rodov in se v posevkih in nasadih pojavljajo preko celega poletja do zadnjega spravila pridelka v pozno jesenskem času.

Stenice Lygus sp.

Stenice iz rodu Lygus so dolge okoli 5 mm in široke 2 mm, bledo zelene do rjavkaste barve. Nekatere imajo na hrbtni strani značilen vzorec v obliki črke V. Mlajši stadiji so blede zelene barve in po obliki podobni listnim ušem, vendar se hitreje premikajo. Imajo dva do tri rodove letno. Ker so dobro mobilne se hitro skrijejo in jih na rastlinah težje opazimo. Napadajo fižol, solato, endivijo, radič, cvetačo, brokoli in razne druge vrtnine.

Rjava usnjatka (Coreus marginatus)

Odrasle stenice imajo podolgovato telo sivo – rdečkasto rjave barve, ki je dolgo 11 do 16 mm. Telo je trapezaste oblike , ob robu močno izbočeno in zato širše od zadka. Odrasli osebki so dobri letalci in se v posevkih pojavljajo preko celega poletja. Samice na zgornjo stran listov odlagajo jajčeca rjave barve, iz katerih se od sredine junija izlegajo prve ličinke (nimfe). Njihov razvoj poteka preko petih larvalnih stadijev. Dorasle nimfe so dolge okrog 1 cm in na videz podobne odraslim osebkom.

Zelena smrdljivka (Nezara viridula)

Je rastlinojeda stenica iz poddružine ščitastih stenic (Pentatomidae). Vrsta najverjetneje izvira z območja Afrike, kjer se je prisotna v vseh delih tropskega in subtropskega dela sveta. Od tam se je v prejšnjem stoletju postopoma razširila tudi v Evropo in na območja zmerno toplega podnebja, kjer je prisotna zlasti v zavarovanih prostorih (rastlinjakih). Odrasle stenice imajo značilno ščitasto telo zelene barve in so dolge približno 15 mm. Spomladi, ko se otopli, se samice dopolnilno prehranjujejo in odlagajo v skupke po 30 do 130 jajčec na liste ali stebla gostiteljskih rastlin. Izlegle nimfe se zadržujejo v skupinah, v okolici jajčnih legel in se po izgledu zelo razlikujejo od odraslih živali. So kroglaste oblike, njihova obarvanost pa se spreminja z razvojem. Pravkar izlegle ličinke so rumenkasto-rdeče barve in se po levitvi obarvajo črno, z rdečimi pikami na zadku in parom večjih rumenkastih pik na boku. Šele ličinke petega razvojnega stadija so bolj podobne odraslim in jih prepoznamo po osnovni zeleni obarvanosti zadka z rdečimi pikami na vrhu po sredini, ki jih obdajajo svetle pike. Razmnoževanje in širjenje populacije je neposredno povezana s temperaturo. Pri nas škodljivec razvije več rodov, zimo pa preživijo odrasli osebki v stadiju mirovanja.

Varstvo

Varstvo pred stenicami temelji na kombinaciji ukrepov kemičnega in nekemičnega zatiranja za zmanjšanje poškodb, saj njihovo pojavnost na kmetijskih rastlinah zaradi velikega nabora gostiteljskih vrst in dobre mobilnosti težko preprečimo. Pojav in številčnost škodljivca v nasadih lahko ugotavljamo na podlagi metode stresanja ali pa z uporabo feromonskih pasti, na podlagi česar se nato odločamo za ukrepanje.

V zavarovanih prostorih je še posebej pomembno, da po koncu sezone odstranimo rastlinske ostanke in s tem zmanjšamo možnost prezimitve stenic v rastlinjaku.

Nekemično zatiranje

V manjših nasadih in vrtovih redno pregledujemo liste na prisotnost jajčec in ta ročno odstranimo. Spremljamo morebiten pojav nimf in jih poskušamo ročno pobrati in uničiti, dokler so populacije še majhne. V manjših posevkih ali nasadih in v zavarovanih prostorih lahko prehod stenic iz okolice preprečimo s protiinsektnimi mrežami, ki jih namestimo na konstrukcije za prekrivanje celotnih rastlin ali pa jih namestimo na odprtine za zračenje rastlinjakov.

Stenice plenijo in parazitirajo številni naravni sovražniki, nekatere vrste lahko vnašamo tudi za namene biotičnega varstva. Za zatiranje jajčec marmorirane smrdljivke so učinkovite osice Anastatus bifasciatus, jajčeca zelene smrdljivke pa parazitirajo osice vrste Trissolcus basalis.

Kemično zatiranje

Stenice letijo na večje razdalje in imajo velik nabor gostiteljev, zato je njihovo zatiranje z uporabo insekticidov izredno težavno. Na delovanje insekticidov so najbolj občutljive nimfe mlajših razvojnih stadijev, na odrasle stenice pa ti pripravki skoraj da nimajo učinka. Poleg tega ima večina aktivnih snovi, ki so v uporabi za zatiranje stenic slabši rezidualni učinek, zato je potrebno škropljenje z njimi večkrat ponavljati. V praksi je najbolj učinkovita kombinacija ukrepov nekemičnega varstva z uporabo protinisektinih mrež in uporabe insekticidov. Z različnimi tehnikami privabljanja škodljivca (uporaba privabilnih posevkov ali feromonskih pasti) lahko ukrepe zatiranja izvedemo le na delu nasada ali posevka in tako uporabimo insekticide na način, ki manj obremenjuje okolje ter druge neciljne organizme.

Viri

Peterlin A. 2022. Spremljanje in obvladovanje stenic v vrtninah na območju JV Slovenije.

https://www.ivr.si/app/uploads/2023/01/KGZNM_SN-stenice-v-vrtninah_IVR_2022.pdf

Urbančič Zemljič M. 2015. Stenice na vrtninah. https://www.kis.si/f/docs/Opazovalno_napovedovalna_sluzba/Stenice_na_vrtninah.pdf

UC IPM Pest Management Guidelines: Tomato. Stink Bugs. 2013.

https://ipm.ucanr.edu/agriculture/tomato/stink-bugs/