Stenice

Matic Novljan; oktober 2017

Stenice so splošno razširjena skupina rastlinskih škodljivcev. S sesanjem na rastlinah lahko povzročijo precejšnjo gospodarsko škodo, predvsem v toplejših območjih. V soji je moč najti veliko število različnih vrst stenic, a le nekatere vrste povzročajo gospodarsko škodo. Iz družine ščitastih stenic, ki lahko povzročijo večjo škodo pri nas najdemo zeleno smrdljivko (Nezara viridula) ter novo invazivno vrsto stenice marmorirano smrdljivko (Halyomorpha halys).

Stenice na soji sesajo rastlinske sokove z vseh delov rastline. Največ škode povzročijo s prebadanjem in izsesavanjem sokov iz strokov oziroma semen. Poškodovana semena se ne razvijejo in pogosto stroki ostanejo prazni. Kjer se stenice prehranjujejo na steblih se pogosto dogaja, da takšne rastline ostajajo zelene zaradi česar se ne posušijo in dozorijo, kar otežuje spravilo. S prebadanjem lahko tudi prenesejo druge škodljive mikroorganizme oziroma lahko vbodna mesta služijo kot vstopna mesta za druge bolezni. Zaenkrat sicer ni potrjeno, da bi bile stenice prenašalke točno določene bolezni na soji.

Ščitaste stenice prezimujejo pod rastlinskimi ostanki, pogosto pa poiščejo zimišča tudi v bližini človekovih bivališč. Spomladi, ko se otopli, se dopolnilno prehranjujejo in odlagajo jajčeca v skupke na gostiteljske rastline. Število jajčec v skupku je različno od vrste stenice. Iz jajčec se v nekaj dneh izležejo nimfe. V razvoju od jajčeca do odraslega osebka gredo skozi 5 nimfalnih stopenj, ki niso krilate. Razvoj traja nekaj tednov, odvisno od okoljskih temperatur. Odrasle stenice so dobri letalci in lahko premagujejo velike razdalje ter se premeščajo po površinah. Vseh 5 nimfalnih stopenj in odrasle stenice se prehranjuje na enak način in so škodljive. Odrasle stenice živijo več mesecev, razmnožujejo se večkrat, zato lahko na gostiteljskih rastlinah najdemo stenice različnih razvojnih stopenj.

Slika 1: Nimfa zelene smrdljivke višje razvojne stopnje na soji (foto: arhiv KIS).

soja_stenica1_

Slika 2: Množica nimf nižje razvojne stopnje na soji (foto: arhiv KIS)

soja_stenice_2

Slika 3: Skupek jajčec stenic (foto: arhiv KIS)

soja stenice 3

Zatiranje stenic v soji temelji predvsem na aktivnem zatiranju, saj je na voljo le malo preventivnih ukrepov. Pridelovalci, ki imajo težave s stenicami v soji, se zatekajo k uporabi registriranih insekticidov. Za ugotavljanje tveganja škode na soji zaradi stenic, je potrebno pregledovanje posevka z uporabo lovilne mreže ali z otresanjem na ponjavo. Tveganje za škodo je še večje v semenski pridelavi soje. Prag zatiranja je 5 do 9 stenic na 25 zamahov z lovilno mrežo ali 3 stenice na meter vrste če otresamo.
Če je prag škodljivosti presežen in je potrebno stenice zatirati, je pomembno da izberemo ustrezno sredstvo ob upoštevanju ostalih škodljivcev, ki so prisotni v posevku. V Sloveniji trenutno za zatiranje stenic v soji ni registriranega insekticida

Compendium of soybean disease and pests. Fifth edition. 2015. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 201 str.

Tooker J. 2012. Brown marmorated stink bug as a pest of corn and soybeans. Halyomorpha halys Stal. The Pennsylvania state University.
http://ento.psu.edu/extension/factsheets/brown-marmorated-stink-bug-as-a-pest-of-corn-and-soybeans (september 2017)