Strune

Kazalo: Strune

(Elateridae)

Špela Modic; oktober 2017

Uvod

Strune so ličinke hroščev pokalic (Coleoptera: Elateridae). Pokalice so izjemno velika družina, z več kot 400 rodovi, v katere je uvrščenih okoli 9000 različnih vrst. Z vidika kmetijstva je najbolj proučen in razširjen rod Agriotes, kamor sodijo tudi gospodarsko najpomembnejše vrste. Strune povzročijo največ škode v redkih posevkih, še posebej so ogroženi koruza, krompir, sladkorna pesa, različne vrste stročnic in vrtnine, predvsem zelena, solata, por ter čebula.

Poškodbe

Škodo povzročajo ličinke, ki živijo v tleh in se prehranjujejo s podzemnimi deli rastlin. Zajedajo kaleča semena, obžirajo korenine, vrtajo rove v gomolje in korene, ter se zavrtavajo skozi baze stebel v mlade rastline. Strune najbolj prizadenejo mlade rastline, največja škoda pa nastane takrat, ko sejemo gojene rastline prvo ali drugo leto na preorano ledino. Škoda je še večja, če je posevek pretirano čist, brez plevela, saj je takrat pritisk strun na gojene rastline močnejši. Prav tako je škoda večja v sušnih letih, ko strune iščejo vlago. Koruza je najbolj izpostavljena v fazi kalitve in vznika. Na krompirju delajo škodo, ko se zavrtajo v gomolje in jih izjedajo ter s tem zmanjšajo njihovo tržno vrednost.

Slika 1: Poškodbe na gomolju krompirja (foto: arhiv KIS).

Slika 2: Poškodbe na koruzi (foto: arhiv KIS).

Slika 3: Poškodbe na čebuli (foto: arhiv KIS).

Opisa in bionomija

Pokalice so podolgovate, nekoliko sploščene, proti zadku zožene oblike, večinoma temnejše (rjave ali črne) barve, nekatere so lahko tudi kovinsko zelene, modre, rumene ali rdeče. V povprečju merijo od 7 do 11 mm. Njihov razvoj poteka od tri do šest let. Trajanje razvoja strun je odvisno od prehrane, vlage, temperature in drugih dejavnikov. Zato ima ista vrsta na različnih lokacijah različno dolg postembrionalni razvoj. Prezimujejo hrošči ali strune v različnih razvojnih stadijih. Samice poleti odlagajo jajčeca, iz katerih se po od dveh do štirih tednih izležejo od 1,5 do 2,2 mm dolge strune. Skupno se levijo 15 krat skozi več let in imajo 16 levitvenih stopenj. V tleh se gibljejo vodoravno in navpično, gibanje pa je odvisno predvsem od vlage in temperature tal (optimalna temperatura za aktivnost strun je 20 °C), iskanja hrane in raznih agrotehničnih ukrepov. Po obdobju najintenzivnejšega žretja, navadno v poletnih mesecih, se popolnoma razvita struna zabubi na mestu zadnjega žretja, navadno v globini od 15 do 25 cm, če so tla suha tudi globlje. Stadij bube traja od dva do štiri tedne.

Slika 4: Lišinka (struna) (foto: arhiv KIS).

Slika 5: Odrasel osebek (hrošč pokalica) (foto: arhiv KIS).

Varstvo

Preventivni ukrepi

Na številčnost strun lahko vplivamo z agrotehničnimi ukrepi kot so: kolobar, obdelava tal, čas in način setve, ustrezno gnojenje in zatiranje plevela. V poraščenih tleh (travišča, deteljišča, monokultura žit) se povečuje število strun v tleh. Nekatere rastline, na primer ajda, lan, konoplja, proso vplivajo na zmanjšanje števila strun v tleh, prepogosta setev žit, lucerne, detelje pa njihovo številčnost povečuje. Če se proti strunam ne zavaruje posevkov je potrebno nekoliko povečati količino semena na hektar. Strune uničimo tudi ob večkratni mehanični obdelavi tal, kot so brananje, česanje in okopavanja. Populacijo strun lahko zmanjšamo s preoravanjem in večkratnim brananjem zemljišča v suhem vremenu. Najboljše rezultate dosežemo, ko je temperatura tal >10 ⁰C in se strune nahajajo v zgornjih 10 cm tal.

Uporaba apnenega dušika

Določeno učinkovitost proti strunam je moč doseči tudi z uporabo apnenega dušika. Gre za dušično gnojilo z veliko vsebnostjo kalcijevega oksida (19 % N, 50 % CaO). Pri njegovi uporabi se v tleh tvori plin (kalcijev cianamid-CaCN₂), ki insekticidno deluje na strune. Okvirni odmerki znašajo do 400 kg/ha, pri čemer je potrebno aplikacijo gnojila opraviti vsaj 1 teden pred setvijo, sicer lahko deluje fitotoksično na kaleče rastline. Gnojilo je v granulirani obliki, zato ga v manjših količinah lahko dodajamo tudi neposredno ob setvi, pri čemer pa je potrebno paziti, da gnojilo vnašamo vsaj 5 cm stran od odloženega semena. Literatura navaja, da so na rastlinah koruze pri uporabi 100 kg/ha apnenega dušika z dozatorji neposredno ob setvi, , dosegli tudi do 60 % zmanjšanje prisotnosti strun in manj poškodb na rastlinah. CaCN₂ deluje predvsem odvračalno na ličinke, sproščanje plina iz dodanega gnojila pa traja 1-2 tedna po aplikaciji, odvisno od okoljskih razmer (temperatura, vlaga). Večja učinkovitost je dosežena, če se gnojilo aplicira v topla in vlažna tla.

Nekemično zatiranje

Na zmanjšanje populacij strun v tleh vpliva tudi navzočnost naravnih sovražnikov (parazitoidov, entomopatogenih gliv, entomopatogenih ogorčic itn.). Pri nas je za biotično zatiranje strun v krompirju registrirano sredstvo na osnovi entomopatogene glive Beauveria bassiana. Pripravek se nanaša ob saditvi in pred osipanjem gomoljev. Za učinkovito delovanje je pomembna zadostna količina vlage v tleh.

Kemično zatiranje

Kemična sredstva uporabljamo le na podlagi talnih pregledov (izkopov) in ugotavljanja kritičnih števil, ki jih izvajamo konec poletja ali zgodaj jeseni. Če kritično število ugotavljamo z metodo kopanja jam, je prag škodljivosti od ena do tri strune na m2. Na hektar izkopljemo najmanj pet jam velikosti 0,25 m² (50 x 50 cm). Za ugotavljanje kritičnega števila lahko uporabljamo tudi rastlinske vabe, s katerimi privabljamo strune (npr. sadike solate, gosto posejana žita, gomolje krompirja, korenje itn.). Okolico vabe očistimo vseh plevelov in drugih rastlin. Prag škodljivosti je v tem primeru od dve do pet strun na m2, upoštevati pa moramo gostoto setve (silažna koruza ali koruza za zrnje), stopnjo zapleveljenosti in kolobar saj lahko največji napad strun pričakujemo takrat, ko koruzo sejemo v kolobarju za travno-deteljnimi mešanicami ali žitom. Prag škodljivosti pri strunah za krompir znaša 2 do 3 strun na m2. Strune običajno zatiramo z uporabo talnih granuliranih insekticidov, ki jih vnašamo v vrste hkrati s setvijo (manj nevarni za neciljne organizme). Lahko se uporablja tudi seme na katerega so naneseni insekticidi.

Uporabljeni viri

Bohinc T, Trdan S, 2013. Alternative methods for controlling wireworms (Coleoptera, Elateridae) in the fields. Acta Agric. Slov. 101, 137–147.

Eckard S., Ansari M. A., Bacher S., Butt T. M., Enkerli J. Grabenweger G. 2014. Virulence of in vitro and in vivo produced conidia of Metharizium brunneum strains for control of wireworms. Crop Protection 64: 137-142

Čergan Z. in sod. 2008. Koruza. Ljubljana, Kmečki glas, 344 str.

Fito.info. Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev.
http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm (oktober, 2017)

Razinger J., Lutz M., Schroers H.J., Urek G., Grunder J. M. Laboratory testing of inect associated fungi for the control of wireworms (Agriotes sp. L.). V: JEHLE, Johannes A. (ur.). Proceedings of the Meeting “Biological control – its unique role in organic and integrated production”, Zagreb (Croatia), 16-29 June 2013, (IOBC-WPRS Bulletin = Bulletin OILB-SROP, Vol. 90). Darmstadt: IOBC-WPRS, 2013, str. 103-107

Rupprecht J, 1999. Drahtwürmer in Kartoffeln und Mais. Bayerisches Landwirt Wochenblatt. 6.