Suha trohnoba

Prva bolezenska znamenja so vidna že na kličnih listih in mladih pravih listih, kjer se pojavijo sivozelene, svetlo rjave ali sivkaste pege nepravilnih oblik, pogosto omejene z listnimi žilami. V notranjosti peg se razvijejo drobna črna trosišča – piknidiji, iz katerih se v vlažnih razmerah izloča sluzasta masa spor (piknidiospor). Pege sčasoma nekrotizirajo, rastline pa lahko v zgodnjih razvojnih fazah propadejo. Pri starejših rastlinah se lezije širijo vzdolž listov in stebel. Na steblu in koreninskem vratu se razvijejo suhe nekrozne lise ali rakaste tvorbe, ki povzročijo pokanje stebel in lomljenje rastlin. Na kolerabi bolezen povzroča vdrte temne pege, na zelju pa lahko okužba povzroči porumenelost, venenje ali trohnenje stebla, zlasti v skladišču.

Gliva preživi na odmrlih rastlinskih ostankih v obliki micelija ali spolnih trosišč (pseudotecijev), iz katerih se po deževnem obdobju, ko temperature dosežejo 8 – 12 °C, sprostijo spolni trosi (askospore), ki so glavni vir okužb. Askospore se prenašajo z vetrom. Ob prisotnosti vode in pri temperaturah 4 – 28 °C spore kalijo in vstopajo v rastline skozi listne reže ali rane. Po okužbi se na kličnih ali pravih listih pojavijo sivo-zelene lezije, v katerih se tvorijo piknidiji. Iz njih se sprostijo nespolni trosi (konidiji), ki predstavljajo sekundarni vir okužb. Konidiji se med listi in sosednjimi rastlinami širijo z dežnimi kapljami, ki se razpršijo, ko padejo na površino rastlin. Pri oljni ogrščici se pri okuži na koncu rastne sezone, zlasti, če so rastline v stresu, pri dnu stebel pojavijo rakaste tvorbe, ki lahko povzročijo lomljenje stebel. Včasih se lahko okuži tudi seme.

Ker se bolezen pogosto prenaša s semenom, je uporaba zdravega in preverjenega semena ključni preventivni ukrep. Semenarske hiše zagotavljajo nizko stopnjo okuženosti semen, pogosto tudi s fungicidno obdelavo. V ekološki pridelavi, kjer se uporablja lastno seme, je priporočljivo izvajati toplotno terapijo semena (vodna kopel pri 50 °C 30 minut ali pri 51 °C 25 minut), pri čemer je treba preveriti vpliv postopka na kalivost semena. Semenice zelja ali drugih kapusnic se seje na redkejši sklop in na zračne lege, obolele rastline pa je treba odstranjevati.

Kadar je bolezen povzročila škodo, je za zmanjšanje nevarnosti okužb v prihodnje potrebno upoštevati kolobar, tako da križnic ne sejemo na isto zemljišče vsaj 3 – 4 leta. Po žetvi se ostanke rastlin odstrani ali zaorje, saj predstavljajo glavni vir okužb. Dodatno lahko k širjenju bolezni prispevajo škodljivci (bolhači), če jih ne zatiramo.

Za neposredno zatiranje povzročitelja suhe trohnobe na kapusnicah trenutno pri nas ni registriranih fungicidov. Za biotično varstvo proti suhi trohnobi kapusnic pa se lahko uporabi pripravek na osnovi koristne glive Pythium oligandrum. Ta deluje antagonistično tako, da kolonizira rastlinske površine in zavira razvoj patogena ter s spodbujanjem naravne odpornosti rastlin. Pripravek se uporablja foliarno ali z zalivanjem, najpogosteje po vzniku rastlin, in je primeren za vključitev v programe integriranega in ekološkega varstva kapusnic.