Suha trohnoba zelja

Prva bolezenska znamenja lahko opazimo že na kličnih in prvih pravih listih. Če so simptomi močno izraženi lahko pride do propada mladih rastlin. Na listih opazimo svetlo zelene pege nepravilnih oblik, ki so omejene z listnimi žilami. Ko se pege nekoliko postarajo, postanejo nekrotične in sivkaste, pogosto obrobljene s temnim robom. V notranjosti peg lahko opazimo črna trosišča – piknidije, iz katerih se v ugodnih vremenskih pogojih izloča sluzasta masa spor. Posebno občutljive za okužbo so rastline v zgodnejših razvojnih fazah, ko so njihovi listi nežnejši. Gliva okužuje poleg listov tudi steblo, korenine in socvetje. Slednje je tudi razlog da se okuži seme. Ko se že tvorijo glave, zelje porumeni ali se celo prevrne, ker strohnijo steblo in korenine. Zelje, ki sicer ob spravilu nima znamenj okužbe pa te lahko pokaže v času skladiščenja kot trohnenje in počrnelost stebla. Na gomoljih kolerabice bolezen povzroča vdrte temne pege. Pri vseh kapusnicah je možen pojav peg na listih.

Gliva se ohranja v nespolni obliki v semenu ali semenskih luskah. Že med kalitvijo okuženega semena se okužijo klični listi, z okuženih sejancev pa se nato bolezen širi na sosednje rastline. Spolni stadij glive živi na odmrlih ostankih rastlin v tleh in se na njih ohranja toliko časa dokler se ostanki ne razgradijo, to je od enega do štirih let, odvisno od mikrobiološke aktivnosti tal. Na rastlinskih ostankih se oblikujejo pseudoteciji, iz katerih se ob visoki zračni vlažnosti in temperaturah med 8 in 15 °C sproščajo askospore, ki se razpršijo in padejo na odraslo rastlino. Če je bila okužba uspešna se na listih pojavijo svetlo zelene pege s črnimi nespolnimi trosišči – piknidiji, iz katerih se sproščajo trosi. Vodne kapljice jih razpršijo na preostale dele rastlin in sosednje rastline. Gliva se iz listov razširi na pazduhe listov ter steblo, ki prične vzdolžno pokati. Temperature nad 20 °C spodbudijo razvoj simptomov, pod 10 °C pa bolezenski znaki niso izraženi na nobenem delu rastline.

Zaradi prenosa bolezni s semenom je setev zdravega semena pomemben preventivni ukrep. Semenarske hiše si prizadevajo za čim nižjo stopnjo okužbe semena, pogosto tržijo tudi s fungicidi tretirano seme. Pri ekološki pridelavi, kjer včasih pridelujejo tudi lastno seme, je priporočljivo saditi semenice na zračno mesto in ne na gosto, jih pregledovati in izločati obolele. V poštev pride tudi obdelava semena s toplo vodo. Semena se namakajo v vodi, ki ima 50 °C 30 minut ali pri 51 °C 25 minut. Ker je potrebno natančno upoštevanje temperature in trajanja obdelave je priporočljivo najprej preveriti na majhni količini semena ali je tak postopek varen in ne škoduje kalivosti semena. Seme zelja je še posebej občutljivo.

Kadar je bolezen povzročila škodo, poskrbimo da na istem zemljišču 3-4 leta ne bomo gojili križnic. Napad bolhačev po vsej verjetnosti prispeva k hitrejšemu širjenju bolezni med rastlinami, zato bolhače zatiramo. Za zatiranje suhe trohnobe na kapusnicah pri nas ni registrirana nobena aktivna snov.