Švedska mušica

ŠVEDSKA MUŠICA (Oscinella frit L.)

Primož Žigon, september 2016

Švedska mušica je škodljivec žit in nekaterih trav. Najpogosteje napada ječmen in oves, pogosto pa tudi koruzo. Je higrofilna vrsta in se v večjem obsegu namnožuje v vlažnih letih. Na slovenskih njivah se redno pojavlja, vendar običajno v majhnih populacijah. Več težav lahko povzroča predvsem na živinorejskih kmetijah, kjer so v ozek kolobar, navadno poleg koruze, vključene tudi trave in travne mešanice.

Škodo povzročajo žerke (ličinke), ki se po izleganju zavrtajo v listne nožnice ali mlade poganjke žit in zavirajo njihovo rast. Poškodbe na ozimnih žitih povzročajo pretežno žerke jesenskega rodu, ki se zavrtajo v stebelca in tam prezimijo, opazimo jih lahko že proti koncu zime. Poškodbe na jarinah in koruzi se pojavijo navadno v mesecu maju (spomladanski rod). Pri napadenih žitih je srednji list nakodran in porumenel, uničen glavni poganjek pa spodbudi intenzivno rast številnih šibkejših stranskih poganjkov, ki ne dosegajo zadovoljivega pridelka in pozno dozorevajo. Koruza je najbolj dovzetna za napad švedske mušice od kalitve do razvoja šestega lista. Znamenja poškodb se lahko kažejo zelo različno. Poškodbe največkrat opazimo na stranskih listih, ki so zviti in deformirani. Kadar se lističi ne morejo izviti iz nožnice, so zankasto zviti. Ti simptomi so podobni poškodbam, ki jih lahko povzroči uporaba nekaterih sulfonil sečninskih herbicidov, zato jih zlahka zamenjamo. Na razvitih listih koruze so prisotne belo obrobljene luknjičaste izjede, ki so posledica objedanja lističev še v listnih nožnicah. Koruza, ki je napadena v zgodnjem stadiju razvoja zaostaja v rasti, storži so drobni ter slabo oplojeni ali pa se sploh ne razvijejo. Pritlehni del stebla je odebeljen, rastline pa se grmasto obraščajo in imajo tudi do tri ali štiri stebelca. Žerke poletnega rodu povzročajo poškodbe na žitnih klasih, kjer se hranijo s cvetovi in zrnjem v mlečni zrelosti, poškodbe pa lahko opazimo tudi na pozno sejani koruzi.

Slika 1, 2, 3: Poškodbe in ličinke švedske mušice na koruzi

Švedska mušica prezimi v obliki dozorelih žerk (redko bub) v steblih ozimnih žit ali trav, iz bub spomladi izletajo odrasle mušice. Te so bleščeče črne ter okoli 2 mm velike. Imajo precej široko glavo z velikimi rdečkastimi sestavljenimi očmi. Noge so rumenkaste, krila pa prozorna in rahlo zamegljena. Ena samica povprečno odloži do 30 jajčec v življenju. Odložena so posamično na klične liste, mlade liste ali v listne nožnice, mušice poletnega rodu pa odlagajo jajčeca tudi na žitne klase. Največ jajčec odložijo v obdobju toplega in suhega vremena. Iz jajčec se v nekaj dneh izležejo žerke, ki so sprva prozorne, pozneje pa postanejo rumenkasto prozorne. Dolge so od štiri do pet mm in se najhitreje razvijajo v hladnejšem in bolj vlažnem vremenu. Žerke se dva do tri tedne prehranjujejo z rastlinskimi tkivi, nato pa se zabubijo v bližini poškodovanih mest. Pri nas ima mušica letno vsaj tri rodove: spomladanskega (konec aprila ali maj), poletnega (konec junija in julij) in jesenskega (konec avgusta in september ali začetek oktobra).

Let škodljivca je možno spremljati z rumenimi lepljivimi ploščami, za natančnejše ugotavljanje pojava in preprečevanje škod pa je potreben natančnejši pregled posevkov. Pri koruzi spremljajo odlaganje jajčec na listih, kritično število pa predstavlja šest odloženih jajčec na deset rastlin. Pri žitih se, glede na nekatere podatke iz tujine, poslužujejo ukrepov zatiranja, če je napadenih več kot 10 % pregledanih poganjkov, s čimer preprečijo večjo škodo in nadaljnji razvoj škodljivca.

Preventivni ukrepi

Med preventivne ukrepe prištevamo predvsem različne ukrepe dobre kmetijske prakse, kot sta setev v ustreznem času in zadostna oskrba z dušikom, ki sta pomembna za hiter razvoj mladih rastlin in manjšo dovzetnost za napad švedske mušice. Dosledno zatiranje plevelov in obdelava strnišč zmanjšajo možnost pojava ter ohranjanja večjih populacij škodljivca. Predvsem pri setvi ozimnih žit, ki sledijo travi in travnim mešanicam, naj bi med obdelavo tal in setvijo minilo vsaj štiri tedne, s čimer se možnost preživetja ličink močno zmanjša. Nekatere sorte žit in hibridi koruze kažejo večjo odpornost na poškodbe švedske mušice, pri čemer gre za navidezno odpornost ali toleranco.

Kemično zatiranje

Švedska mušica se pri nas pojavlja v manjših populacijah, zato zatiranje navadno ni potrebno in tudi insekticidov za ciljno zatiranje škodljivca ni na voljo. Pri koruzi lahko z uporabo tretiranega semena ali granuliranih insekticidov, namenjenim zatiranju drugih talnih škodljivcev, uspešno zatremo tudi švedsko mušico.

BugGuide.Iowa State University, Department of Entomology.

http://bugguide.net/node/view/648068 (september 2016)

CAB International: Plantwise Knowledge Bank

http://www.plantwise.org/KnowledgeBank/Datasheet.aspx?dsid=37996 (september 2016)

Čergan Z. in sod. 2008. Koruza. Ljubljana, Kmečki glas, 344 str.

Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK: Collected edition of MAFF leaflets. London. Chapman & Hall: 490 str.

Škerbot I., Jesenko T. 2011. Talni škodljivci v pridelavi poljščin. KGZS.

http://www.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti/kmetijstvo/TALNI_SKODLJIVCI_V_PRIDELAVI_POLJSCIN_november-za%20splet.pdf (september 2016)