Trtar

Byctiscus betulae L.

Špela Modic; oktober 2018

Trtar je od 6 do 9 mm velik hrošč rilčkar, kovinsko zelene ali modre barve. Obstajajo tudi rdečkasto bronasti hrošči. Škodo lahko povzročajo na vinski trti, sorodne podvrste pa tudi na sadnem drevju.

Slika 1: Hrošč trtar na listu vinske trte (foto arhiv KIS)

18.4.2012 (1)

Trtar ima en rod na leto. Prezimjo hrošči, ki se pojavijo spomladi, ko začne trta odganjati. Najprej objedajo očesa in pozneje že razvite liste in poganjke. Včasih pregriznejo vršičke mladic ali tudi peclje komaj zasnovanih kabernikov. Samice začnejo po oploditvi zavijati liste v smotke-cigare (slika 2). Od tod izvira narodno ime »cigaraš«. Najprej nagrizejo listni pecelj, da list nekoliko oveni. Potem naredijo več vzdolžnih ugriznin v obliki šivov in pričnejo z zvijanjem lista. V sredino listne cigare samice najpogosteje vložijo 3-4 jajčeca. Ena samica lahko zavije do 20 listov. Ličinka se razvija tri tedne in se hrani z uvelim listom. Ko doraste se zabubi v tleh. Hrošči se lahko pojavijo že konec poletja, večinoma pa ostanejo kar v tleh vse do naslednje spomladi.

Slika 2: Poškodbe na listih se kažejo v zvijanju listov vinske trte v obliki cigare (foto arhiv KIS)

24.5.2012 (2)

Zatiranje trtarja navadno ni potrebno, razen če bi na mlajših odganjajočih trtah našli večje število hroščev (več kot 5 hroščev na trto). Nanj dobro delujejo pripravki na osnovi klorpirifosa, piretroidov in tiametoksama. Zatiranju pripomore trganje in uničevanje zavitih listov.

Stanislav, T., Valič, N. 2004. Contribution to the knowledge on bionomics of Byctiscus betulae L. (Coleoptera, Curculionidae) on grapevine. Acta agriculturae slovenica, 83; 1: 37-43.

Vršič, S., Lešnik, M. 2010. Vinogradništvo – druga dopolnjena izdaja. Založba ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 352 str.

Vrabl, S. 1999. Posebna entomologija. Škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju in vinski trti. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo Maribor. 75-76 str.