Velika in mala orehova uš

Prave listne uši (Aphididae) so drobne, majhne fitofagne vrste žuželk. Njihov napad na rastlinah pogosto opazimo šele po poškodbah, kjer s sesanjem hranilnih snovi povzročajo neposredno škodo na rastlinah. Velika orehova uš Panaphis juglandis (Goeze) in mala orehova uš Chromaphis juglandicola (Kalt.) (Hemiptera; Aphidoidea; Drepanosiphinae) naseljujeta oreh in s sesanjem povzročata poškodbe na listih in plodovih navadnega oreha Juglans regia L., poleg tega z izločanjem  medene rose povzročata tudi sajavost na listju in plodovih.

Velika orehova uš  Panaphis juglandis (Goeze) in mala orehova uš Chromaphis juglandicola (Kalt.) (Hemiptera; Aphidoidea; Drepanosiphinae) s sesanjem povzročata poškodbe na listih in plodovih navadnega oreha Juglans regia L. Kolonije male orehove uši razpršene sesajo na spodnji strani orehovega lista. Kolonije velike orehove uši, za razliko od male orehove uši, sesajo v vrsti na zgornji strani listov vzdolž glavne listne žile. S sesanjem vplivajo na slabši vigor dreves, velikost in kakovost plodov. Pri sesanju izločajo tudi veliko medene rose, na katero se nato naselijo glive sajavosti, ki onesnažijo plodove in listje. Ob močnem napadu uši, listje odpade in plodovi so bolj izpostavljeni ožigu od sonca.

Prave listne uši (Aphididae) so velike od 1,5 do 3,5 mm, nekatere vrste zrastejo tudi do 7 mm. Njihovo mehko telo ima jasno oblikovano glavo, oprsje in sorazmerno velik zadek. Na tipalkah se nahajajo dihalni organi. Pri odraslih listnih ušeh obstajajo nekrilate in krilate oblike. Krilate uši imajo na oprsju dva para prosojnih kril z nekaj žilami. Prednji par kril je znatno večji od zadnjega. Zadek je sestavljen iz 10 členov. Deseti, zadnji zadkov člen ima na hrbtni strani značilen repek (cauda). Na petem zadkovem členku izraščata dve cevki (sifona). Nekatere vrste med hranjenjem, skozi analno odprtino, izločajo lepljivi sladkorni izloček, ki ga strokovno imenujemo medena rosa ali mana.

Listne uši imajo nepopolno preobrazbo (hemimetabola), brez stadija bube. Razmnožujejo se nespolno (partenogenetsko) in spolno. Navadno enemu spolnemu rodu sledi večje število nespolnih (deviškorodnih). Pri vrstah, ki imajo popoln oz. holocikličen razvoj, se iz prezimljenega jajčeca spomladi izleže uš temeljnica (nekrilata samica), ki je prva posameznica nespolnega razvoja listnih uši. Njeni potomci so skozi vso pomlad in poletje živorodne samice, dokler jeseni ne nastopi čas za oploditev. Takrat se pojavijo krilati samci, ki oplodijo samice.

Anholociklične vrste nimajo spolnega rodu in se razmnožujejo nespolno. Prezimijo kot odrasle uši ali nimfe. V kontinentalnem podnebju se pojavljajo vrste, ki imajo obe razvojni obliki. Prezimovanje večine vrst listnih uši je povezano z zimskim gostiteljem, ki je navadno lesnata rastlina, spomladi pa preletijo na drugotne zelnate ali lesnate gostitelje. Govorimo o dvodomnih vrstah listnih uši (heterecične). Na poletnih gostiteljskih rastlinah se pojavljajo le nespolni rodovi, medtem ko jeseni preletijo na zimskega gostitelja, kjer sledi spolno razmnoževanje in oplojene samice odložijo jajčeca, ki prezimijo. Vrste uši, katerih razvoj je povezan le z eno rastlinsko vrsto, imenujemo enodomne (monoecične).

Velika orehova uš – Panaphis juglandis (Goeze)

• Izvira iz Azije.
• Monoecična vrsta, ki živi le na kostanju Juglans regia.
• Holociklična vrsta, pojavlja se spolni rod in nespolni rodovi.
• Velika od 3,5 do 4,3 mm.
• Rumene barve s temno rjavim pasovi na zadku.
• Sesajo v vrsti na zgornji strani listov vzdolž glavne listne žile.
• Pogosto jih obiskujejo mravlje.

Mala orehova uš Chromaphis juglandicola (Kaltenbach)

• Izvira iz Azije.
• Monoecična vrsta, ki živi le na kostanju Juglans regia
• Holociklična vrsta, pojavlja se spolni rod in nespolni rodovi.
• Velika od 1,5 do 2,6 mm.
• Rumenobele barve in brez temnih peg na zadku.
• Sesajo na spodnji strani strani orehovega lista.

Nekemično zatiranje

Listne uši plenijo ali parazitirajo številni naravni sovražniki. Pogosto predatorji listnih uši so polonice (Coccinellidae), nekatere vrste cvetnih stenic (Anthocoridae), mehkokožne stenice (Miridae), tenčičarice (Chrysopidae) in pravi mrežokrilci iz družine Hemerobiidae. V literaturi navajajo, da veliko in malo orehov uš uspešno parazitira vrsta Trioxys pallidus Haliday (Hymenoptera, Braconidae, Aphidiinae). Navadno se koristni organizmi, kot so plenilci in parazitoidi, pojavijo ob povečanju številčnosti listnih uš na rastlinah. Z različnimi ukrepi in zmerno uporabo insekticidov skrbimo za ohranjanje koristnih organizmov, ki vzdržujejo populacijo listnih uši pod pragom gospodarske škode.

Kemično zatiranje

Velika in malo orehova uš pri nas nista problematični, zato v nasadih kemičnega varstva ne izvajamo.