Veliki ogrščični ali repični kljunotaj in stebelni kapusov kljunotaj

Ceutorhynchus napi Koch in Ceutorhynchus pallidactylus (T.Marsham, 1802) sin. C. quadridens (Panzer, 1795)

Eva Praprotnik, november 2025

Uvod

Veliki ogrščični ali repični kljunotaj Ceutorhynchus napi Koch in stebelni kapusov kljunotaj Ceutorhynchus pallidactylus (T.Marsham, 1802) sin. C. quadridens (Panzer, 1795) spadata v družino pravih rilčkarjev (Curculionidae). Gre za eno najštevilčnejših živalskih družin s 4 600 rodovi in več kot 50 000 opisanimi vrstami po vsem svetu. Vsi predstavniki te družine (z izjemo vrst, povezanih z mravljišči) se prehranjujejo z živimi ali odmrlimi rastlinskimi organi, zato so številne vrste rilčkarjev pomembni gospodarski škodljivci. Napadeni so lahko skoraj vsi deli rastline. Ličinke se praviloma razvijajo in hranijo v notranjosti rastlinskih tkiv, medtem ko odrasli osebki navadno objedajo površino rastlinskih tkiv ter vrtajo značilne luknje v plodove, semena, oreške in druge dele rastlin.

Poškodbe

Čeprav se odrasli osebki kljunotajev lahko prehranjujejo z različnimi vrstami križnic, do odlaganja jajčec prihaja le na določenih gostiteljskih rastlinah. Oljna ogrščica (Brassica napus) je najpomembnejša gostiteljska rastlina za velikega ogrščičnega kljunotaja, medtem ko je pri kapusovem stebelnem kljunotaju izbira gostitelja za odlaganje jajčec predvsem odvisna od razpoložljivosti rastlin. Zgodaj spomladi napada predvsem oljno ogrščico, kasneje pa tudi druge križnice, kot so zelje, hren ali redkev.

Po odlaganju jajčec velikega ogrščičnega kljunotaja v stebla ozimne ogrščice marca in aprila se na rastlinah pojavijo značilne deformacije stebel, kot so zadebelitve, zvijanje in vzdolžno pokanje tkiva. Ličinke, ki se razvijejo znotraj stebla, vrtajo rove v osrednji del stebla, kjer se hranijo, kar dodatno oslabi rastlino. Napadene rastline pogosto tvorijo stranske poganjke, kar vodi v daljši čas dozorevanja semen in oteženo žetev. Ob močnejšem napadu je lahko v posameznem steblu tudi do deset ličink, ki popolnoma izdolbejo notranjost rastline.

Kapusov stebelni kljunotaj povzroča največ škode na spomladanski ogrščici, kjer ličinke uničijo stržen v pecljih, steblu in stranskih poganjkih, kar vodi do upočasnjene rasti, pokanja tkiva, zmanjšane listne površine, prezgodnjega odpadanja listov, zakasnelega cvetenja in poleganja rastlin, kar posledično znižuje pridelek semen. Na ozimni ogrščici je škoda običajno manj izrazita. Rastline so po napadu kljunotajev bolj dovzetne tudi za sekundarne glivne okužbe, pri čemer se resnost okužbe povečuje s številom vbodov ob odlaganju jajčec.

Opis in bionomija

Odrasli osebki velikega ogrščičnega kljunotaja so največji predstavniki rodu Ceutorhynchus, ki povzročajo škodo na oljni ogrščici. Zrastejo do velikosti 3,2–4 mm in imajo značilen, podaljšan rilček. Telo je sivo obarvano, na pokrovkah pa so vidne tri vzdolžne vrste belkastih dlačic. Noge so črne barve.

Odrasli primerki stebelnega kapusovega kljunotaja zrastejo do velikosti 2,5–3,5 mm. Telo je črno obarvano, vendar zaradi sivkastih lusk po telesu hrošči delujejo sivo-rjavega videza. Rilček je razmeroma dolg, tanek in rahlo ukrivljen. Na pokrovkah so tri vzdolžne vrste belkastih dlačic, ki se pri dnu zgostijo v belo liso pravokotne oblike, kar je pomemben razlikovalni znak med obema vrstama kljunotajev. Noge so rumenorjave do rjavordeče barve.

Jajčeca obeh vrst so sivobela in ovalne oblike. Ličinke so rumenkasto bele barve, dolge do 8 mm, brez razvitih pravih nog ter z značilno rjavo obarvano glavo.

Prezimeli odrasli osebki velikega ogrščičnega kljunotaja se pojavijo februarja in marca, stebelnega kapusovega kljunotaja pa tudi nekoliko kasneje, ko temperatura preseže 9 °C, medtem ko je let najbolj intenziven pri 12–15 °C. Takrat se kljunotaji razširijo na bližnja polja z gostiteljskimi rastlinami. Tam se lahko prehranjujejo z listi in stebli gostiteljskih rastlin, vendar pri tem navadno ne povzročajo velike gospodarske škode. Škodo povzročajo predvsem njihove ličinke. Samice velikega ogrščičnega kljunotaja z rilčkom naredijo luknjice v steblo oljne ogrščice in vanje posamično odložijo 12–60 jajčec. Iz jajčec se po približno 7 do 42 dni, odvisno od temperature, izležejo ličinke, ki se hranijo znotraj stebla. Povprečno stadij ličinke traja 30–40 dni, oziroma 3–6 tednov, odvisno od temperature okolja. Ličinke običajno maja ali junija zapustijo steblo rastlin, padejo na tla in se v tleh zabubijo. Odrasli osebki nove generacije se razvijejo približno mesec dni pozneje, vendar ostanejo v tleh vse do naslednje pomladi, ko se ponovno razširijo na posevke oljne ogrščice. Za razliko od velikega ogrščičnega kljunotaja pa samice stebelnega kapusovega kljunotaja odlagajo jajčeca na spodnjo stran listnih pecljev ali v mlada stebla oljne ogrščice, in sicer v majhnih skupkih po 2–4 jajčeca. Samica stebelnega kapusovega kljunotaja lahko v svojem življenju odloži 40–100 jajčec. Pri tem za odlaganje jajčec pogosto izbirajo rastline, kjer so že prisotna jajčeca velikega ogrščičnega kljunotaja in se izogibajo rastlinam, na katerih je prisoten tudi repični bolhač (Psylliodes chrysocephala). Iz jajčec se po približno 6 do 11 dneh, odvisno od temperature, izležejo ličinke, ki se hranijo v listnih pecljih in nato v steblih in lateralnih poganjkih. Povprečno stadij ličinke traja 3–6 tednov. Ličinke običajno junija ali julija zapustijo rastlino, padejo na tla in se v tleh zabubijo. Odrasli osebki nove generacije se razvijejo približno mesec dni pozneje in se pred prezimovanjem hranijo z listi različnih vrst rastlin iz družine križnic. Za razliko od velikega ogrščičnega kljunotaja, stebelni kapusovi kljunotaji ne prezimijo pod zemljo, ampak v razpadlem rastlinskem materialu ali v kompostu.

Varstvo

Pojav kljunotajev spremljamo z rumenimi vodnimi pastmi in/ali rumenimi lepljivimi ploščami  ter s pregledovanjem rastlin. Zatiranje velikega ogrščičnega kljunotaja je potrebno, kadar je v rumeno vodno past v treh zaporednih dneh ujetih najmanj pet hroščev, kadar so na desetih pregledanih rastlinah najdeni 2-4 odrasli hrošči ali kadar so znaki odlaganja jajčec prisotni na več kot 20 % rastlin. Prag škodljivosti za stebelnega kapusovega kljunotaja je višji od praga za velikega ogrščičnega kljunotaja in znaša 2 – 3 hrošče na m². Če hrošče lovimo z rumenimi posodami, je prag zatiranja 15 hroščev/posodo/ 3 dni. Obe vrsti kljunotajev pogosto obravnavamo kot kompleks škodljivcev, vendar to zaradi razlik v njuni biologiji ni pravilno. Za učinkovito varstvo rastlin je nujno redno spremljanje pojava vrste kljunotajev. Na območjih, kjer prevladuje veliki ogrščični kljunotaj, je potrebno ukrepe izvajati takoj po preseženem pragu škodljivosti, saj se samci in samice pojavijo hkrati. Nasprotno pa je na območjih, kjer prevladuje stebelni kapusov kljunotaj, zatiranje potrebno izvesti z zamikom dveh do treh tednov, saj se samice pojavijo pozneje kot samci.

Preventivni ukrepi

Preventivni ukrepi temeljijo na setvi zgodnjih sort oljne ogrščice ter spodbujanju hitrega začetnega razvoja rastlin. Steblo oljne ogrščice, ki doseže višino približno 20 cm, postane manj privlačno in manj dovzetno za napad kljunotajev. Pospešena in bujna rast rastlin zato pomembno zmanjšuje občutljivost stebel za odlaganje jajčec ter posledično tudi obseg poškodb, ki jih povzročajo ličinke.

Nekemično zatiranje

Pomembno je ohranjanje koristnih organizmov, ki imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju populacije kljunotajev pod pragom gospodarske škode. Talni hrošči iz družine krešičev so med najštevilčnejšimi plenilci na poljih oljne ogrščice v Evropi. Kljunotaji so zato najbolj izpostavljeni plenjenju v obdobju, ko se njihova jajčeca ali ličinke nahajajo na ali v bližini površine tal.

Kemično zatiranje

Kljunotaji del svojega življenja preživijo kot ličinke, skrite v rastlini, odrasli pa se pogosto zadržijo znotraj cvetov ali pod listi, zato je učinkovito zatiranje težko. V Sloveniji so za zatiranje kljunotajev registrirani insekticidi iz skupine piretroidov. Škropljenje se opravi ob pojavu škodljivih žuželk oziroma ko je presežen prag gospodarske škode, pri čemer je treba upoštevati tudi priporočila opazovalno napovedovalne službe za varstvo rastlin. Pomembno je vedeti, da se kljunotaji v oljni ogrščici pogosto posredno zatirajo tudi pozneje, ob uporabi insekticidov proti repičarju, ki se skoraj vsako leto množično pojavi v času oblikovanja socvetij. Če pa so populacije kljunotajev zelo številne in presežejo prag škodljivosti, je potrebno njihovo ločeno zatiranje, sicer pa ne.

Viri

Juran I., Gotlin Čuljak T., Grubišić D. 2011. Rape Stem Weevil (Ceutorhynchus napi Gyll. 1837) and Cabbage Stem Weevil (Ceutorhynchus pallidactylus Marsh. 1802) (Coleoptera: Curculionidae) – Important Oilseed Rape Pests. Agric. conspec. sci., 2, 93–100.

Shin S., Clarke D.J., Lemmon A.R., Moriarty Lemmon E., Aitken A.L., Haddad S., Farrell B.D., Marvaldi A.E., Oberprieler R.G., McKenna D.D. 2018. Phylogenomic Data Yield New and Robust Insights into the Phylogeny and Evolution of Weevils. Mol. Biol. Evol., 35, 823–836.

Triplehorn C.A. in Johnson N.F. 2004. Borror and DeLong’s Introduction to the Study of Insects. 7th Edition, Brooks Cole, Pacific Grove. str: 453.

Van Emden H.F. 2013. Handbook of Agricultural Entomology. Wiley-Blackwell, Oxford. str: 270-271.

Williams I.H. 2010. Biocontrol-Based Integrated Management of Oilseed Rape Pests. Springer, Dordrecht. str: 1–45.