Verticilijska uvelost jagod

Verticillium dahlie KLEBAHN in Verticillium alboatrum REINKE in BERTHOLD

Matic Novljan, David Snoj; avgust 2016, posodobljeno november 2022

Uvod

Verticilijska uvelost je splošno razširjena bolezen jagod, ki povzroča venenje in odmiranje rastlin. Povzročata jo talni glivi Verticillium dahlie in Verticillium alboatrum. Rastline lahko popolnoma propadejo ali pa le zastanejo v rasti, odvisno od občutljivosti sorte. Povzročiteljici bolezni okužujeta mnoge kmetijske rastline ter plevelne vrste.Pri pridelavi jagod sta problematična predvsem seva gliv, ki okužujeta rastline iz družine razhudnikovk (npr. krompir, paradižnik, jajčevec). Mikrosklerociji gliv lahko v tleh preživijo tudi več kot 10 let zato je odstranitev patogena na okuženih zemljiščih izjemno zahtevna in dolgotrajna.

Bolezenska znamenja

Bolezen najbolj prizadene rastline v prvem letu rasti. Znamenja se lahko pojavijo že zgodaj spomladi, ali ob nenadnem pojavu visokih temperatur. Še posebno so očitini so v času zorjenja. Zunanji listi venijo, rumenijo in se posušijo. Mlajši listi, ki zaradi krajših pecljev dajejo rastlini izgled pritlikavosti, običajno ostanejo zeleni vse do propada rastline. Zeleni mladi listi so značilen pokazatelj, da gre z okužbo jagod z verticiljijsko uvelostjo in ne za koreninsko gnilobo (rod Phythophthora) pri kateri je značilno venenje celotne rastline. Verticillium ssp. se razrašča v prevodnih tkivih rastlin ter s tem omejuje pretok vode in mineralov, zato je venenje najbolj opazno v vročem sončnem vremenu, ko je potreba po vodi največja. Rastline si v večernih urah, ko je transpiracija zmanjšana, pogosto opomorejo. Razvoj bolezenskih znamenj je zelo različen in odvisen od občutljivosti sorte. Ob prerezu stebel je vidna porjavitev ksilema. Na zemljiščih, kjer inokolum izvira iz tal, se okužbe pogosto izrazijo v obliki koncentričnih krogov (žarišč), ki se širijo navzven.

Slika 1: Z višanjem temperatur pričnejo veneti deli rastlin, ki se nato posušijo (foto: arhiv KIS)

Razvoj in širjenje bolezni

Vir bolezni so pogosto okužene sadike ali zemljišče, kjer so v preteklosti rasle okužene rastline. Prisotne mikrosklerocije v tleh aktivirajo koreninski izločki. Za uspešno kalitev in okužbo potrebuje gliva vlažna in topla tla, zato je pogosta na težkih, slabo odcednih tleh. Gliva prodre v korenine skozi poškodovano povrhnjico ali skozi koreninske vršičke, ter vstopi v ksilem kjer se razrašča. V ksilemu razvije trose, ki se s sokom širijo naprej po rastlini. Gliva sicer ne povzroča gnitja tkiva, kljub temu pa z micelijem, trosi in toksini uničuje in maši ksilemsko tkivo, kar povzroči zmanjšano prevodnost. Ob močnih okužbah se rastline posušijo zaradi pomanjkanja vode. S staranjem gostitelja prične gliva proizvajati mikrosklerocije (trajne strukture), ki se sprostijo v tla ob razgradnji rastlinskih ostankov. Bolezen se poleg okuženih sadik in mikrosklerocijev razširja tudi z vodo in vetrom.

Slika 2: Življenski krog Verticillium spp. (foto: Radišek S. in Javornik B.)

Varstvo

Preventivni ukrepi

Za varstvo pred to boleznijo ni na voljo kemičnih pripravkov, zato je potrebno dosledno izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo rastlin. Za napravo novega nasada izbiramo sorte, ki so na glivo tolerantne ali celo odporne. Kupujemo le sadike s certifikatiom, ki jamči njihovo dobro zdravstveno stanje. Zemljišč, kjer so se v preteklosti pojavljale okužbe, ne uporabljamo za pridelavo jagod. V kolikor smo omejeni s površinami vključimo v kolobar rastline za zeleni podor, ki zmanjšujejo količino inokuluma npr. brokoli, bela gorjušica in druge vrste iz družine križnic. V splošnem je ustrezen kolobar izjemnega pomena povsod, kjer jagode pridelujemo pretežno na istih zemljiščih. V kolobar ne sme vključevati plodovk in vrst iz družine razhudnikovk (npr. krompir, jajčevec, paradižnik), ki so namestni gostitelji. Priporočljivo je, da se jagode na isto zemljišče sadi šele po 4 ali več letih.

Uporabljeni viri

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Koron D. 1997.Jagode: Pridelovanje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas: 120 str.

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 98 str

Radišek S. in Javornik B. 2009. Proučevanje fitopatogenih vrst gliv iz rodu Verticillium. Inštitut za hmeljarstvo Slovenije. Katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnenje rastlin, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. 2009. Društvo za varstvo rastlin.

Bolda M. in Koike S. 2013. Verticillium Wilt in Strawberries: California 2013 update.
http://ucanr.edu/blogs/blogcore/postdetail.cfm?postnum=10993 (november 2022)

Home Fruit Gardens: Verticillium Wilt in Brambles
https://extension.psu.edu/home-fruit-gardens-verticillium-wilt-in-brambles (november 2022)

Pacific Northwest: Plant Disease Management Handbook.
https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/strawberry-fragaria-spp-verticillium-wilt (november 2022)