Verticillium dahlie KLEBAHN in Verticillium albo-atrum REINKE in BERTHOLD
Verticilijska uvelost malin
Matic Novljan in David Snoj; september 2016, posodobljeno november 2022
Uvod
Verticilijsko uvelost malin povzročajo talne glive iz rodu Verticillium, ki prodrejo v rastlino skozi korenine in se razvijajo v prevodnem tkivu kar lahko vodi do odmrtja rastline. Gre za eno pomembnejših bolezni, ki povzorča škodo pri pridelavi malin po svetu. Glive okužijo robide in maline, največjo škodo pa povzročajo na črnih malinah (Rubus occidentalis). Težave se pojavijo predvsem v mokrih in hladnih pomladih, na zemljiščih, ki so slabo odcedna.
Bolezenska znamenja
Bolezenska znamenja se običajno razvijejo v juniju ali začetku julija, na rdečih malinah nekoliko kasneje. Prvi simptomi se na prizadetih poganjkih pojavijo v zamolkli, zeleni barvi spodnjih listov. Listi sprva venijo, nato rumenijo in odpadejo z izjemo nekaj listov na vrhu poganjka. Na okuženih rozgah se pogosto pojavijo modročrna razbarvanja. Naposled se celoten poganjek posuši in odmre. Simpotmi so najočitnejši na rozgah, ki so bile okužene v prejšnji sezoni. Bolezen običajno prizadene eno stran grma.
Razvoj in širjenje bolezni
Glive, povzročiteljice vertlicilijske uvelosti malin, imajo več kot 160 gostiteljski rastlin. Nahajajo se v tleh in rastlinskih ostankih v obliki dormantnega micelija ali mikrosklerocijev in se tako ohranjajo preko zime. V dormantnem stanju lahko preživijo tudi več let. Ob ugodnih pogojih glive kalijo in prodrejo v korenine gostitelja skozi rane in razpoke, ki nastanejo ob intenzivni rasti ali ob mehanskih poškodbah. Po vstopu skozi korenine se glive razrazstejo v prevodnem sistemu, preko katerega se zelo hitro širijo po rastlini. Ko micelij popolnoma preraste ksilem in onemogoči pretok vode, se okužen poganjek posuši. Nato v okuženem raslinskem tkivu glive tvorijo mikrosklerocije s katerimi se ohranjajo preko zime. Okuženi rastlinski ostanki predstavljajo inkulum, ki se z mehansko obdelavo širi po zemljišču in povzroča nove okužbe.
Varstvo
Fungicidi niso učinkoviti za obvladovanje te bolezni, tudi metoda fumigacije tal je prezahtevna metoda, ki ni ekonomosko uproavičena, zato varstvo temelji na preventivnih ukrepih. Za zasnovo novih malinovih nasadov izbiramo zemljišča kjer v preteklosti ni bilo težav s to boleznijo. Priporočljivo je tudi, da na teh zemljiščih niso pridelovali alternativnih gostiteljev npr. jagod ali poljščin in vrtnin iz družine razhudnikovk (npr. krompir, paradižnik, paprike, jajčevci). Poleg naštetih vrtnin, so tudi pleveli iz družine razhudnikovk potencialni gostitelji gliv povzročiteljic bolezni. Pri sajenju in obdelavi moramo biti pazljivi, da ne poškodujemo korenin. Bistvena so optimalno pripravljena tla, ki morajo biti dobro odcedna, ne pretežka ter optimalno založena s hranili. Pomembno je predvsem zmerno gnojenje z dušikom. Priporočljivo je sajenje na greben, še posebno na zemljiščih s težjimi tlemi.
Uporabljeni viri
Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry, raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343 Str.
Radišek S. in Javornik B. 2009. Proučevanje fitopatogenih vrst gliv iz rodu Verticillium. Inštitut za hmeljarstvo Slovenije. Katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnenje rastlin, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. 2009. Društvo za varstvo rastlin
Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.
Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 98 str
Petrović S., Leposavić A., Jevremović D.,2017. Raspberry. The management, processing and marketing. Scientific Pomological Society of Serbia, Čačak, str. 141
Pscheidt J.W. in Ocamb C.M. 2022. Raspberry (Rubus spp.)-Verticillium Wilt. Oregon State University
https://pnwhandbooks.org/node/3421/print (november 2022)
