Verticillium dahliae
Verticilijska uvelost paradižnika
Urša Prislan in Janja Zajc, oktober 2022
Uvod
Gliva Verticillium dahliae, povzročiteljica verticilijske uvelosti, je talna gliva, ki ima širok razpon gostiteljskih rastlin med gospodarsko pomembnimi poljščinami, okrasnimi rastlinami, zelenjadnicami in drevesi. Velja za pomemben patogen rastlin iz družine razhudnikovk, še posebej paradižnika, okužuje tudi papriko in jačevec.
Bolezenska znamenja in opis povzročitelja
Gliva V. dahliae skozi koreninsko skorjo prodira neposredno v korenine oziroma ksilem in povzroča njegovo zamašitev. Ob prerezu stebla je mogoče opaziti rjavo obarvanje prevodnega tkiva. Venenje morda ni vedno glavni simptom, ki ga opazimo pri okuženih rastlinah. Včasih je edini zunanji simptom bolezni kloroza listnega tkiva in upočasnjena rast rastline. Spodnji listi začnejo rumeneti, na njih se pojavijo rjave pege, venejo in sčasoma odmrejo. Venenje se po rastlini širi od spodaj navzgor. V večernih urah, ko je transpiracija manjša, si lahko okužene rastline opomorejo.
Razvoj in širjenje bolezni
Gliva prodre v rastlino preko koreninskih vršičkov ali poškodovane povrhnjice in se razrašča proti prevodnemu tkivu rastline. Ko vstopi v ksilem se gliva razširi po rastlini z razraščanjem micelija in tvorjenjem konidijev, ki se prenašajo po rastlini v procesu transpiracije. Na tak način okužba hitro postane sistemična in občutljiva rastlina hitro oveni in propade zaradi mašenja prevodnega tkiva, ki vodi v zmanjšano prevodno funkcijo ksilema. Poleg tega k propadanju rastlin prispeva še tvorba toksinov.
S staranjem gostiteljske rastline, gliva začne tvoriti mikrosklerocije, ki ostanejo v tleh po razgradnji rastlinskih ostankov okuženih rastlin. V obliki mikrosklerocijev lahko gliva v tleh preživi celo več kot 10 let. Mikrosklerocije spodbudijo h kalitvi koreninski izločki, za uspešno kalitev in okužbo gliva potrebuje vlažna in topla tla. Temperature nad 25°C so ugodne za razvoj okužb. Verticilijska uvelost je monociklična bolezen, kar pomeni, da ima v eni rastni sezoni le en cikel okužbe.
Bolezen se najpogosteje razširja z okuženim sadilnim materialom, verjetno pa se širi tudi naravno s semeni plevelov.
Varstvo
Skupno boleznim, ki jih povzročajo talne glive kot je tudi V. dahliae, je redka uspešnost zdravljenja okuženih rastlin ter njihovo dolgotrajno ohranjanje v tleh, zato so za preprečevanje okužb pomembni preventivni ukrepi.
Za učinkovito upravljanje je potreben integriran pristop. To običajno vključuje kombinacijo kulturnih praks, ki zmanjšujejo pojavnost bolezni, kot so kolobarjenje, sajenje semen ali sadik brez patogenov, in obdelava tal pred sajenjem, kot je zaplinjevanje tal ali solarizacija, ki zmanjša sposobnost preživetja mikrosklerocijev v zemlji. Verticilijsko uvelost je mogoče nadzorovati z uporabo kultivarjev, odpornih na V. dahliae, če so na voljo.
Obolele rastline čim prej odstranimo iz nasada skupaj z zemeljsko grudo in ustrezno uničimo.
Viri
Bowers J.H., Nameth S.T., Riedel R.M., Rowe R.C., 1996. Infection and colonization of potato roots by Verticillium dahliae as affected by Pratylenchus penetrans and P. crenatus. Phytopathology, 86(6):614-621; 46 ref
EPPO Global Database: Verticillium dahliae(VERDTH); https://gd.eppo.int/taxon/VERTDH (oktober, 2022)
Invasive Species Compendium; Detailed coverage of invasive species threatening livelihoods and the environment worldwide: Verticillium dahliae (verticillium wilt); https://www.cabi.org/isc/datasheet/56275 (oktober, 2022)
Jones J.B., Stall R.E., Zitter T.A. 1993. Compedium of Tomato Diseases. Second edition. The American Phytipathological Society, Minnesota: str 23 – 24.
Radišek S., Javornik B. 2009. Proučevanje fitopatogenih vrst gliv iz rodu Verticillium. Inštitut za hmeljarstvo Slovenije. Katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnenje rastlin, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. 2009. Društvo za varstvo rastlin.
Vallad G. E., Subbarao K.V., 2008. Colonization of resistant and susceptible lettuce cultivars by a green fluorescent protein-tagged isolated of Verticillium dahliae. Phytopathology, 98(8), 871-885.
I am text block. Click edit button to change this text. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.