Virus črne obročkavosti paradižnika

Virus črne obročkavosti paradižnika (Tomato black ring virus-TBRV) spada v  družino Comoviridae, rod Nepovirus.

Virus je prisoten po celi Evropi, pojavlja pa se tudi v Aziji (Indija), Afriki (Kenija), S. Ameriki (Kanada),  v ZDA  in občasno v  J. Ameriki.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

TBRV okuži široko paleto zelnatih in lesnatih rastlin. Najpomembnejši gostitelji so: vinska trta, drevesno sadje (zlasti breskve) in majhne sadne vrste (Rubus, Ribes, Fragaria), sladkorna pesa, krompir, številna zelenjava (vrste Allium, Beta, Brassica, Lactuca; Lycopersicon, Phaseolus) in okrasne rastline. Odkrili so tudi okužbe na nekaterih vrstah gozdnih dreves in grmovnic.

Vsi ti gostitelji in številni gostitelji divjih rastlin se pojavljajo povsod po Evropi.

Na listih so primarne okužbe kažejo v obliki nekrotičnih kolobarjev in madežev, sekundarne pa v obliki deformacij (odtrgani listi, zvijanje listov ipd.), ki jih spremlja nekroza in včasih močno zmanjšana rast in pridelke rastlin.

Kjer pride do okužbe s prenosom ogorčic, se to pogosto vidi kot območje (zaplate) slabe rasti, ki se vsako leto povečuje. Pri krompirju se lahko na listih pojavijo črni nekrotični obroči in pike.

Simptomi so na splošno najbolj očitni zgodaj spomladi in so manj opazni med hitrejšo rastjo poleti.

Virus se lahko prenaša vektorsko z ogorčicami, vendar samo na kratke razdalje. Na daljše razdalje se virus prenaša s transportom okuženega sadilnega materiala.

Da bi se izognili morebitno okužbi z virusom TBRV, je potrebno zagotoviti zdrav material (seme ali rastlinski material) in saditi na mestih, kjer ni okužbe z vektorskimi ogorčicami (Longidorus), ki prenašajo virus. Na območjih, kjer sumimo prisotnost ogorčic je mogoča obdelava tal z nematicidi (kemična sredstva za zatiranje ogorčic) pred sajenjem. Za preprečevanja nadaljnjih okužb in prenosa virusa je priporočljivo zatiranje plevela in semena pridelkov.