Potato mop-top virus – PMTV
Virus mop-top krompirja (PMTV)
Janja Lamovšek in Irena Mavrič Pleško; december 2020
Uvod
PMTV povzroča največ težav pri pridelavi krompirja v hladnejših območjih, torej predvsem v Severni Evropi, na težjih in vlažnih tleh. Bolezenska znamenja na rastlinah so lahko zelo različna, gospodarsko najpomembnejše pa je pojavljanje nekroz v mesu gomoljev, kar vpliva na tržno vrednost. Virus prenaša gliva Spongospora subterranea f.sp. subterranea, ki povzroča prašno krastavost krompirja. Mirujoče spore glive lahko na njivi ostajajo tudi do 18 let, kljub odsotnosti krompirja kot gostitelja.
Povzročitelj in bolezenska znamenja
Bolezenska znamenja
- Najbolj prepoznavno znamenje okužbe s PMTV je rjava obarvanost mesa v notranjosti gomoljev v obliki lokov, prog in/ali pack.
- Včasih so te notranje nekroze opazne tudi na površini gomoljev.
- Bolezenska znamenja na gomoljih so podobna znamenjem okužbe z virusom šelestenja tobaka (tobacco rattle virus – TRV).
- Bolezenska znamenja na nadzemnih delih se pojavljajo le pri rastlinah, ki so zrasle iz okuženih gomoljev in so zelo raznolika, od rumenenja na listih (packe, vzorci, …), skrajšani internodiji, deformacije listov.
Razširjenost
Virus je prisoten predvsem v hladnejših območjih z več padavinami. V Evropi je razširjen v številnih evropskih državah s hladnejšim podnebjem, med njimi so tudi Češka, Danska, Irska, Latvija, Nizozemska, Poljska, Švica, Švedska, Velika Britanija.
PMTV ima poleg krompirja še druge gostitelje, predvsem iz družin Solanaceae in Chenopodiaceae, med njimi so paradižnik, petunije, pesa ter tudi splošno razširjeni pleveli, npr. navadna metlika (Chenopodium album), pasje zelišče (Solanum nigrum) in navadni kristavec (Datura stramonium).
Načini prenosa
Virus prenaša gliva Spongospora subterranea f.sp. subterranea, ki povzroča prašno krastavost krompirja. Mirujoče spore glive lahko na njivi ostajajo tudi do 18 let, kljub odsotnosti krompirja, kot gostitelja. Iz okuženih gomoljev se okužba prenese na 20 – 50% gomoljev.
Varstvo
- Izbira sort, ki so vsaj delno odporne (popolnoma odpornih sort ni). Iz ZDA poročajo o večji odpornosti sort z rdečo kožico.
- Priporočljivo je, da na njivah, kjer se je bolezen pojavila, krompirja ne sadimo več, še posebej to velja, kadar je v tleh prisotna gliva prenašalka.
- Preprečiti prenos okužene zemlje na neokužene površine.
- Kompostiranje ne uniči glive in zato tudi ne virusa.
- Primerna temperatura skladiščenja: bolezenska znamenja se pojavljajo med skladiščenjem, predvidevajo, da je za njihov razvoj odgovorno predvsem nihanje temperature.
Viri
EPPO Global database, Potato mop-top virus (https://gd.eppo.int/taxon/PMTV00)
Johnson S. B.. 2002. Potato mop-top virus (PMTV), Bulletin 2437 University of Maine cooperative extension
Beuch U. 2013. Distribution and diversity of Potato mop-top virus in Sweden. Doctoral thesis, Swedish University of Agricultural Sciences, Uppsala.