Apple mosaic virus (ApMV)
Apple chlorotic leaf spot virus (ACLSV)
Apple mosaic virus (ApMV)
Apple chlorotic leaf spot virus (ACLSV)
Eva Kovačec, avgust 2026
Virus mozaika jablane (ApMV; Ilarvirus ApMV, družina Bromoviridae) in virus klorotične pegavosti listov jablane (ACLSV; Trichovirus mali, družina Betaflexiviridae) sta gospodarsko pomembna virusa sadnih rastlin.
Oba virusa okužujeta jablano in številne druge sadne rastline. ApMV ima širok krog gostiteljev, med katerimi so hruška, breskev, marelica, sliva, češnja, mandljevec, leska, jagodnjak, rdeči ribez in rastline iz rodu Rubus. Okužuje tudi hmelj, vrtnice in nekatere druge lesnate in zelnate rastline. ACLSV okužuje predvsem vrste iz družine Rosaceae, med njimi hruško, kutino, breskev, marelico, slivo, češnjo, višnjo in mandljevec.
Virusa se širita predvsem z okuženim razmnoževalnim in sadilnim materialom ter s cepljenjem, naravni prenašalci pa niso znani. ApMV in ACLSV sta razširjena v številnih evropskih državah in sta navzoča tudi na vseh območjih Slovenije.
Virusa ApMV in ACLSV sta uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO), za katere so predpisani ukrepi za pridelavo razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih rastlin, in sicer:
– virus ApMV – leske (Corylus avellana), jablane (Malus spp.), češnje (Prunus avium), marelice (Prunus armeniaca), višnje (Prunus cerasus), slive (Prunus domestica), mandljevca (Prunus dulcis), breskve in nektarine (Prunus persica), kitajsko-japonske slive (Prunus salicina) ter robide in maline (Rubus spp.);
– virus ACLSV – kutine (Cydonia oblonga), jablane (Malus spp.), češnje (Prunus avium), marelice (Prunus armeniaca), višnje (Prunus cerasus), slive (Prunus domestica), mandljevca (Prunus dulcis), breskve in nektarine (Prunus persica), kitajsko-japonske slive (Prunus salicina) in hruške (Pyrus spp.).
Virus mozaika jablane (ApMV) in virus klorotične pegavosti listov jablane (ACLSV) se širita predvsem z okuženim razmnoževalnim in sadilnim materialom. Virusa se ohranjata pri vegetativnem razmnoževanju okuženih rastlin in se prenašata s cepljenjem okuženega rastlinskega materiala. Pri ApMV je opisano tudi lokalno širjenje med sosednjimi drevesi prek naravnih koreninskih zraščenj, takšen način prenosa pa se kot možen navaja tudi pri ACLSV. Ker so okužbe lahko brez vidnih bolezenskih znamenj, se lahko na videz zdrav, vendar okužen razmnoževalni material uporablja za nadaljnje razmnoževanje in tako omogoča širjenje virusov na nova območja. Naravni prenašalci ApMV in ACLSV niso znani.
Bolezenska znamenja okužbe z ApMV in ACLSV so odvisna od gostiteljske vrste, sorte, različka virusa in okoljskih razmer. Okužbe z ACLSV so pri številnih sortah jablan in hrušk latentne, brez vidnih bolezenskih znamenj.
Pri jablanah se okužba z ApMV kaže predvsem kot mozaik na listih. Spomladi se na mladih listih pojavijo svetlo zelene do rumene ali kremasto bele pege in proge, kloroza vzdolž listnih žil ali večje klorotične površine med žilami. Simptomi okužbe so lahko omejena na posamezne veje ali pa se pojavijo na večjem delu drevesa. Pri višjih poletnih temperaturah lahko postanejo manj izrazita oziroma se zabrišejo. Močneje prizadeto klorotično tkivo lahko nekrotizira, listi pa lahko predčasno odpadejo. Na leski se pojavljajo mozaični oziroma obročasti vzorci, pri vrstah rodu Prunus pa klorotične lise, obroči in linijski vzorci.
ACLSV pri številnih sortah jablan ne povzroča vidnih znamenj. Pri občutljivih sortah in ob okužbi z virulentnejšimi različki se lahko na listih pojavijo klorotične pege ter obročasti in linijski klorotični vzorci. Listi lahko predčasno odpadejo in rastlina slabše raste. Plodovi nekaterih sort kot sta na primer ‘Zlati delišes’ in ‘Jonatan’ imajo ob okužbi z bolj virulentnimi različki rjaste obroče na povrhnjici. Za okužbo z ACLSV so zelo občutljive številne okrasne jablane in nekatere sorte, ki jih uporabljamo za opraševanje. Pri rastlinah rodu Prunus so znamenja odvisna od vrste in različka virusa ter vključujejo spremembe na listih, plodovih in skorji ter nezdružljivost cepljenih kombinacij.
Podobna mozaična, klorotična in obročasta bolezenska znamenja lahko povzročajo tudi drugi virusi, pri ApMV pa jih je mogoče zamenjati tudi z znamenji pomanjkanja hranil ali poškodbami zaradi herbicidov. Za zanesljivo potrditev okužbe je potrebna laboratorijska diagnostika.
Pridelovalci razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih rastlin morajo biti vpisani v register izvajalcev poslovnih dejavnosti (FITO register) in v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (SEME register).
Pridelovalec mora rastlinski material pred trženjem v Sloveniji ali v EU opremiti z etiketo dobavitelja in rastlinskim potnim listom, v kolikor ima za to tudi ustrezna dovoljenja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Za razmnoževalni in sadilni material leske (Corylus avellana), kutine (Cydonia oblonga), jablane (Malus spp.), češnje (Prunus avium), marelice (Prunus armeniaca), višnje (Prunus cerasus), slive (Prunus domestica), mandljevca (Prunus dulcis), breskve in nektarine (Prunus persica), kitajsko-japonske slive (Prunus salicina), hruške (Pyrus spp.) ter robide in maline (Rubus spp.), za katere sta ApMV in ACLSV opredeljena kot NNŠO, je predpisan ničelni prag navzočnosti (0 %), kar pomeni, da ApMV in ACLSV na teh rastlinah ne smeta biti navzoča.
Posebni ukrepi za preprečevanje navzočnosti ApMV in ACLSV na razmnoževalnem in sadilnem materialu zgoraj navedenih rastlinskih vrst niso predpisani. Pridelovalec v skladu Smernicami za izdajanje rastlinskih potnih listov (Poglavje V) izvaja splošne ukrepe v okviru katerih ustrezno pogosto in glede na biologijo ter pogoste poti prenosa ApMV in ACLSV opravlja vizualne preglede rastlin v drevesnici oziroma nasadu. Če pridelovalec sumi ali ugotovi, da je na rastlinah prisoten ApMV in ACLSV, lahko odvzame vzorce in jih pošlje v akreditiran laboratorij, da se okužba potrdi ali ovrže.
Pridelovalec mora v skladu s predpisi voditi evidenco o izdanih etiketah dobavitelja oziroma rastlinskih potnih listov, o opravljenih vizualnih pregledih v drevesnici oziroma nasadu in o morebitnih opravljenih vzorčenjih ter hraniti poročila o rezultatih testiranj.
Najpomembnejši preventivni ukrep je pridelava in uporaba zdravega, preverjeno neokuženega razmnoževalnega in sadilnega materiala. Oba virusa, ApMV in ACLSV, se ohranjata pri vegetativnem razmnoževanju okuženih rastlin in se lahko z okuženim razmnoževalnim materialom preneseta v nove nasade.
Pri pridelavi razmnoževalnega in sadilnega materiala je pomembno redno pregledovanje matičnih rastlin in laboratorijsko testiranje rastlin, namenjenih nadaljnjemu razmnoževanju, saj so lahko okužbe brez vidnih bolezenskih znamenj, zlasti pri ACLSV. Okuženih rastlin oziroma njihovega materiala se ne uporablja za nadaljnje vegetativno razmnoževanje ali cepljenje. Uporaba preverjeno neokuženega izvornega materiala zmanjšuje tveganje za širjenje virusov znotraj sistema pridelave sadilnega materiala in njihov vnos v nove nasade.
Za zagotavljanje pridelave zdravega razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih rastlin se priporoča tudi izvajanje splošnih biovarnostnih (higienskih) ukrepov, vključno s čiščenjem in razkuževanjem opreme ter orodja.
EPPO. (2026). Apple mosaic virus (APMV00). EPPO Global Database.
EPPO. (2026). Apple chlorotic leaf spot virus (ACLSV0). EPPO Global Database.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019.
Manzoor, S., et al. (2023). Apple mosaic disease: Current status and future perspectives. Virology, 587, 109846. DOI: 10.1016/j.virol.2023.109846.
Mavrič Pleško, I. (ur.). (2016). Rastlinski virusi in njihovo poimenovanje. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana.
Pedrelli, A., Nali, C., Panattoni, A., Pellegrini, E., & Cotrozzi, L. (2025). Apple chlorotic leaf spot virus infection affects the physiology and biochemistry of leaves and the quality of fruits of Tuscany (Italy) autochthonous apple varieties. Plant Pathology, 74, 158–170.
Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja.
Sutton, T. B., Aldwinckle, H. S., Agnello, A. M., & Walgenbach, J. F. (ur.). (2014). Compendium of Apple and Pear Diseases and Pests. 2. izdaja. St. Paul, Minnesota: APS Press.