Virus mozaika pese

Beet mosaic virus – BtMV

Nika Krivec, januar 2026

Uvod

Virus mozaika pese je zelo razširjen virus, ki spada v družino Potyviridae in rod Potyvirus. Največ težav povzroča na območjih, kjer se rastne sezone prekrivajo in kjer obolele rastline lahko prezimijo na polju. Virus okužuje metlikovke (Amaranthaceae), razhudnikovke (Solanaceae), metuljnice (Fabaceae), poleg teh pa še rastline iz nekaterih drugih družin.

Bolezenska znamenja

Špinačnice

Pri špinači se na najmlajših listih pojavijo številne majhne rumene pege, ki se pogosto združujejo v večja klorotična območja. Starejši listi postopno postanejo klorotični in nekrotični, okužene rastline pa so običajno zakrnele. Na blitvi so po inokulaciji listov poročali o lokalnih krožnih rjavih nekrotičnih lezijah, kasneje pa se je razvil izrazit sistemski mozaik (marmoriranost) z nekrotičnimi območji.

Pesa

Pri pesi se prvi simptomi bolezni pojavijo na mladih listih v obliki klorotičnih peg. Te so večinoma okrogle in imajo pogosto ostre, jasno omejene robove. Običajno se pojavljajo kot klorotični kolobarji z zelenim središčem ali brez njega. Pri mladih listih je pogosto opazno tudi razbarvanje listnih žil. Na starejših listih se razvije izrazit mozaikast vzorec, sestavljen iz svetlo- in temnozelenih področij, listi pa so pogosto nagubani. Okužene rastline so lahko nekoliko zakrnele, vendar so izrazite deformacije listov redke.

Načini prenosa

Virus na neperzistenten način prenašajo številne vrste listnih uši, med drugim siva breskova uš (Myzus persicae) in fižolova uš (Aphis fabae). Prenos z gostiteljske rastline na prenašalca se zgodi zelo hitro, v le nekaj sekundah, brez latentnega obdobja. Uši zadržijo virus malo časa (od ene do nekaj ur), tako da se virus prenaša na krajše razdalje. Virus se prenaša tudi mehansko z rastlinskim sokom, vendar je prenos preko prenašalcev najpomembnejši način prenosa na polju.

Varstvo

Obvladovanje virusa mozaike pese temelji predvsem na preventivi, saj učinkovita kemična ali biološka sredstva za njihovo zatiranje niso na voljo. Preventivni ukrepi vključujejo predvsem kolobarjenje in odstranjevanje plevelov (kot možni rezervoarji virusa) v bližini nasadov ter nadzor prenašalcev.

Viri

Shepherd R. J., Till B. B., Schaad N. 1966. A Severe Necrotic Disease of Sugar Beet Caused by a Strain of the Beet Mosaic Virus. Journal of the A. S. S. B. T. 14(2):97-105

Wintermantel W. M. 2009. Beet Mosaic Virus. V: Compendium of Beet Diseases and Pests. Harveson R. M., Hanson L. E., Hein G. L. (ur.). The American Phytopathological Society, St. Paul (Minnesota), ZDA: 53 str.

DPV. Beet mosaic virus. (dostopano 29. 1. 2026): https://dpvweb.net/dpv/showdpv/?dpvno=53