Turnip mosaic virus – TuMV
Virus mozaika repe
Barbara Grubar in Eva Kovačec, januar 2026
Uvod
Virus mozaika repe je pomemben virus križnic, saj okužuje mnoge med njimi (repa, brokoli, cvetača, zelje, ohrovt, oljna ogrščica, koleraba…). Pojavlja se v Evropi, pri nas pa zaenkrat še ni bil poročan.
Bolezenska znamenja
Prvi znaki okužbe s TuMV so klorotične (rumenkaste) pege na listih, lisavost in mozaična obarvanost, razbarvanje žil, ki se lahko stopnjujejo v nekroze (odmiranje rastlinskega tkiva), deformacije listov in zaostajanje v rasti. Okužene rastline pogosto tvorijo manj semenskih strokov, ki so lahko deformirani ali brez semen. Semena so manjša, njihova sposobnost kalitve pa je lahko zmanjšana. Na izrazitost simptomov vplivajo predvsem virulentnost virusnega seva in temperatura (pri višjih temperaturah so simptomi močnejši).
Ker okužba s TuMV rastline oslabi, so te bolj dovzetne za dodatne okužbe z bakterijam in glivami. Poleg tega pa se na poljih pogosto pojavijo tudi mešane okužbe z drugimi virusi, kot so virus mozaika cvetače (CaMV), virus nekrotične rumenice brokolija (BNYV) in virus rumenice repe (TuYV), pri čemer so simptomi še izrazitejši.
Razvoj in širjenje bolezni
TuMV je virus iz družine Potyviridae in se lahko prenaša mehansko. Nepersistentno ga prenaša več vrst listnih uši, vključno s sivo breskovo listno ušjo (Myzus persicae) in mokasto kapusovo ušjo (Brevicoryne brassicae).
Glavni gostitelji so poleg oljne ogrščice tudi mnoge druge vrste križnic, npr. kapusnice (zelje, cvetača, brstični ohrovt, brokoli), podzemna koleraba, gorčica, repa, navadni hren, redkev ter rabarbara, solata, endivija, cinije, petunije in hibridna detelja. Med divjimi rastlinami so gostitelji divja redkev, gorjušica, navadna škrbinka in vrtni mak.
Varstvo
Uporaba odpornih sort je najpreprostejši, najcenejši in okolju prijaznejši način nadzora. Odpornost na virus TuMV je znana pri nekaterih križnicah, npr. oljni ogrščici, repi, kolerabi, ne pa pri kapusnicah. Pri odpornih sortah se virus sicer razmnožuje, vendar se ne širi po rastlini.
Zatiranje prenašalcev virusa je oteženo, saj insekticidi pogosto ne preprečijo nepersistentnega prenosa virusov in lahko celo povečajo njihovo širjenje ter zmanjšajo populacije koristnih žuželk. Zato je uporabo insekticidov smiselno omejiti na primere povečanega pojava uši in vedno slediti navodilom za uporabo. Učinkovitejša je uporaba mineralnih olj, ki zmanjšajo prenos virusa, a zahtevajo pogosto ponavljanje tretiranj. V ekološki pridelavi so dovoljeni pripravki na osnovi piretrina in spinosada ter uporaba entomopatogene glive Beauveria brassiana.
Pomembni preventivni ukrepi so predvsem kolobarjenje (vsaj tri leta brez križnic) in uničevanje plevelov (zlasti križnic, ki so lahko gostitelji virusa). Pomembno je tudi pravilno upravljanje pridelkov, kot so odstranjevanje okuženih rastlin in rastlinskih ostankov ter prilagojen čas sajenja za zmanjšanje izpostavljenosti listnim ušem.
Viri
Department of Agriculture and Fisheries. 2018. Viruses infecting brassicas. Queensland Government
Invasive.org. Center for Invasive Species and Ecosystem Health. (zadnjič dostopano 29.1.2026): https://www.invasive.org/search/action.cfm?q=tumv
Jones R.A.C., Barbetti M.J., Nyalugwe E.P. 2014. Preliminary studies on resistance phenotypes to Turnip mosaic virus in Brassica napus and B. carinata from different continents and effects of temperature on their expresion. European Journal of Plant Pathology. 139: 687-706
Jenner C.E., Walsh J.A. 2002. Turnip mosaic virus and the quest for durable resistance. Molecular plant pathology. 3(5): 289-300
Suh S.K., Green S.K., Park H.G. 1995. Genetics of resistance to five strains of turnip mosaic virus in Chinese cabbage. Euphytica. 81: 71-77
Su K., Palukaitis P. 2021. Resistance to Turnip mosaic virus in the family brassicaceae. The plant pathology journal. 37(1): 1-23
EPPO Standards. Guidelines on good plant protection practice. Vegetable brassicas. PP 2/7 (1)
IVR (https://www.ivr.si/obvladovanje-skodljivih-organizmov/koristni-organizmi/seznam-koristnih-organizmov/)
