Virus nekroze in rumenih žil pese

Beet necrotic yellow vein virus (benyvirus) – BNYVV

Barbara Grubar; junij 2021

Povzročitelj in razširjenost

Virus nekrotičnega rumenenja listnih žil pese, Beet necrotic yellow vein virus – BNYVV,  je povzročitelj rizomanije, bolezni, ki povzroča veliko ekonomsko škodo pri pridelavi sladkorne pese. O rizomaniji, bolezni sladkorne pese, ki jo povzroča BNYVV so prvič poročali v Italiji, leta 1959.

V Sloveniji smo uradno potrdili navzočnost nekrotičnega rumenenja listnih žil pese (BNYVV) leta 1999 (neuradno leta 1996), ko je fitosanitarna inšpekcija dala pobudo, organizirala in izvedla sistematični nadzor nad omenjenim patogenom.

Gostiteljske rastline

Virus poleg sladkorne pese okužuje še krmno peso, rdečo peso, blitvo, špinačo in druge vrste iz družin Chenopodiaceae, Amaranthaceae, Asteraceae, Convolvulaceae in druge vrste, ki so občutljive na rizomanijo.

Bolezenska znamenja

Na okužbo z rizomanijo smo pozorni, če se na gostiteljskih rastlinah pojavi kateri od naslednjih znamenj:  listi so bledo zelene do rumene barve z nekrozami  vzdolž listnih žil, novo nastali listi so ožji, pokončni in bledo zeleni. Pogosto se okužbe kažejo kot zaokrožene enote na posameznih delih njive, ki se širijo v smeri obdelave zemlje.

Pojavlja se bradatost korenov – koreni so po navadi manjši, proti vrhu se močno zožijo in oblikujejo številne stranske koreninice. Ob prečnem prerezu je pogosto opaziti nekrozo prevodnih cevi. Donos in vsebnost sladkorja se zmanjša

Rizomanija lahko povzroča tudi latentne okužbe brez vidnih simptomov.

Slika 1: »Bradatost korenov« kot posledica okužbe z rizomanijo (foto: Institut Technique de la Betterave, Bugwood.org)

Slika 2: Prečni prerez korena, posledica okužbe z rizomanijo (foto: Institut Technique de la Betterave, Bugwood.org)

Slika 3: Okužena rastlina, je bledo zelene do rumene barve. Okrog nje so zdrave rastline (foto: Oliver T. Neher, The Amalgamated Sugar Company, Bugwood org.)

Način prenosa

Virus prenaša gliva Polymyxa betae, obligatni parazit sladkorne pese, ki živi v tleh.

Virus se širi s strojnim premikanjem zemlje, preko koreni sladkorne pese, s korenovkami (npr. krompirjem), s kompostom, zemljo in vodo (drenažna voda, jarki in namakanje z vodo okuženih pridelkov)

Slika 5: Koreninsko tkivo, ki kaže citosol glive Polymyxa betae, vektorja, ki prenaša virus BNYVV (foto: Oliver T. Neher, The Amalgamated Sugar Company, Bugwood org.)

Varstvo

Pridelovalec  sladkorne pese je dolžan skrbeti, da se prepreči širjenje rizomanije na najmanjšo možno mero. Nadzorni ukrepi vključujejo:

  • Čiščenje zemlje iz kmetijske mehanizacije po obiranju pese, skrbno odstranjevanje odpadkov, uvoz semenskega materiala z območij brez rizomanije.
  • Sajenje sort sladkorne pese, ki so odporne na bolezni.
  • Pri pridelavi sladkorne pese je potrebna redna kontrola navzočnosti spor Polymyxa betae v odpadnih vodah.
  • Fitosanitarni inšpektor lahko odredi tudi druge obveznosti za predelovalca, da bi s tem preprečili širjenje virusa BNYVV.

Viri

MAVRIČ I., VIRŠČEK MARN M. Primerjava različnih diagnostičnih metod za detekcijo virusa nekrotičnega rumenenja listnih žil pese (BNYVV). Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 279-282  Zreče, 4. – 6. marec 2003.

ŠNAJDER K., WEILGUNY H. 2001. Rizomanija v Sloveniji; Zbornik predavanj in referatov 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin.

Uradni list RS, št.86/2000 z dne 26.9.2000

EPPO global database, Beet necrotic yellow vein virus  (https://gd.eppo.int/taxon/BNYVV0/documents)