Virus nekroze in rjaste lisavosti češnje

Virus nekroze in rjaste lisavosti češnje povzroča bolezen, ki je bila prvič opisana na zahodnem delu ZDA. Glavni naravni gostitelj virusa je češnja, okužuje pa še breskev, marelico, slivo in okrasno češnjo.  Virus je bil najden v raznih evropskih državah, v ZDA in  Kanadi,, v Čilu, na Japonskem, v Južni Koreji,  v Indiji, na Kitajskem, v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

Virus pripada rodu Robigovirus znotraj družine Betaflexiviridae, kamor spadajo še trije virusi (Cherry green ring motte virus, CGRMV; Cherry rusty mottle-associated virus, CRMaV in Cherry twisted leaf associated virus, CTLaV), ki okužujejo češnje.

CNRMV je bil leta 2020 potrjen tudi v Sloveniji.

Virus je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Bolezenska znamenja se na listih občutljivih sort razvijejo 3 do 6 tednov po cvetenju. Oglate nekrotične pege lahko odpadejo, kar daje listom prestreljen videz. V jeseni se lahko deli listov okrog žil obarvajo rumeno in hitreje odpadejo. V kasnejših fazah okužbe lahko pride do nekroz lubja in različno globokih ran lubja, ki smolijo. Na starejših drevesih veje golijo, kar je lahko posledica odmiranja brstov ali slabše odpornosti na zimski mraz. Okužena drevesa slabše rastejo, dajejo nižji pridelek, so občutljiva na zimski mraz. V najslabšem primeru drevo odmre.

Razvoj bolezenskih znamenj je odvisen od sorte, klimatskih razmer in različice virusa. Znamenja so bolj izrazita, če hladni pomladi sledi vroče poletje.

Virus se uspešno prenaša s cepljenjem, v naravi pa za enkrat še ni znanega prenašalca. Glavni način prenosa virusa je z okuženim razmnoževalnim in sadilnim materialom.

Zagotavljanje in uporaba zdravega sadilnega materiala je ključno, pri omejevanju širjenja virusa. Ob izbiri sort smo izberemo tiste, ki so odpornejše na virus. Ob odkritju okuženega drevesa v nasadu je priporočeno takšno drevo odstraniti in uničiti.

Awasthi P., Dhyani D., Ram R., Zaidi A.A., Hallan V. 2015. Wild roses as natural reservoirs of cherry necrotic rusty mottle virus. European journal of plant pathology. 142(2): 403-409

CABI, https://www.cabi.org/isc/datasheet/16107 (dostopano: maj 2021)

ICTV: http://www.ictvonline.org/virustaxonomy.asp (natisnjeno: 15. 5..2021)

Viršček Marn M., Mavrič Pleško I., Beber A. 2021. First report of cherry necrotic rusty mottle virus in sweet cherries in Slovenia. Journal of plant pathology. 103(3)

Rott M, Jelkmann W (2011) Cherry necrotic rusty mottle and Cherry rusty mottle viruses. In: Hadidi A, Barba M, Candresse T, Jelkmann W (eds) Virus and Virus-like Diseases of Pome and Stone Fruits. American Phytopathological Society Press, St, Paul, 115-117

Špak J., Přibylová J., Šafářová D., Lenz O., Koloniuk I., Navrátil M., Fránová J., Špaková V., Paprštein F. 2017. Cherry necrotic rusty mottle and cherry green ring mottle in Czech cherry germpalsm. Plant protection science. 53(4): 195-200