Blueberry shock virus – BlShV
Virus nenadnega odziva borovnice
Kazalo: Virus nenadnega odziva borovnice
Aljoša Beber, januar 2022
Uvod
Znake bolezni, ki jo povzroča virus nenadnega odziva borovnice (BlShV) so leta 1987 opazili v zvezni državi Washington v ZDA. Ob odkritju so zaradi podobnosti med bolezenskimi znamenji domnevali, da gre za bolezen, ki jo povzroča virus osmojenosti borovnice (BlScV). Največjo ekonomsko škodo povzroča virus na borovnicah, na katerih lahko v prvih treh letih po okužbi povzroči popoln izpad pridelka. Spada v rod Ilarvirus in družino Bromovirdae.
Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).
Razširjenost
Danes se virus pojavlja na nekaterih lokacijah v ZDA in v Kanadi.
Bolezenska znamenja
Bolezenska znamenja se razvijejo na rodnih poganjkih tik pred cvetenjem in tekom cvetenja. Cvetovi in listi se posušijo, kar spominja na okužbo z virusom BlScV. Znamenja spominjajo tudi na okužbo s katero izmed gliv iz rodu Botrytis. Posušeni listi in cvetovi sčasoma odpadejo, tako da izgleda rastlina v začetku poletja precej gola. Do konca poletja se razvijejo novi listi, kar daje rastlini zdrav videz, ne tvorijo pa se novi. Pri nekaterih sortah se lahko na listih ob začetku sušenja pojavijo pege nepravilnih oblik temno vijolične barve. Virus povzroča razvoj bolezenskih znamenj v prvih treh letih po okužbi. V 4. letu po okužbi se bolezenska znamenja več ne pojavljajo, rastlina ponovno razvije plodove in se vrne na isti nivo produkcije kot pred okužbo.
Slika 1: Posušeni listi na rodnih poganjkih spominjajo na okužbo z virusom osmojenosti borovnice ali s katero izmed gliv iz rodu Botrytis (avtor slike: Carolyn Teasdale, ES Cropconsult; objavljeno z dovoljenjem avtorja)
Slika 2: Na listih, ki se sušijo, vidimo pege temno vijolične barve, ki se lahko razvijejo na nekaterih sortah (avtor slike: Carolyn Teasdale, ES Cropconsult; objavljeno z dovoljenjem avtorja)
Slika 3: Rastlina z izraženimi bolezenskimi znamenji (levo) in rastlina brez znamenj okužbe (desno), kar pa ne pomeni, da virus ni prisoten (avtor slike: Carolyn Teasdale, ES Cropconsult; objavljeno z dovoljenjem avtorja)
Načini prenosa
Prenos virusa na krajše razdalje je mogoč s pelodom, prenašajo pa ga opraševalci, med katerimi so najpomembnejše čebele.. Prenos virusa v nasadu je bolj verjeten med rastlinami iste sorte in med tistimi rastlinami, ki cvetijo istočasno. 4 leta po okužbi virus ne povzroča več bolezni, kljub temu pa so okužene rastline še vedno rezervoar virusa. Najpomembnejši način prenosa virusa na daljše razdalje je z okuženim sadilnim materialom. Mehanski prenos virusa je možen na več testnih rastlin.
Varstvo
Uporaba zdravega in certificiranega sadilnega materiala je najpomembnejša oblika varstva in omejevanja širjenja virusa. Priporočeno je pregledovanje rastlin, zlasti v času cvetenja, ko se pojavijo bolezenska znamenja. Praksa v ZDA je takšna, da kljub okužbi ne odstranjujejo rastlin, saj se po treh letih rastlina vrne v normalno stanje brez bolezenskih znamenj in z normalno produkcijo.
Viri
Leposavić A., Jevremović D. 2020. Blueberry – technology of growing, protection and processing. Scientific pomology society of Serbia
Martin R. R. 2017. Shock. V: Compendium oof blueberry, cranberry and lingonberry diseases and pests. 2nd ed. Polashock J. J., Caruso F. L., Averill A. L., Schilder A. C., (ur.) The American phytopathological society, St. paul, Minnesota: 72-73
Martin R. R., Polashock J., Tzanetakis I. E. 2012. New and emerging viruses of blueberry and cranberry. Viruses, 4: 2831-2852