Apple stem pitting virus – ASPV
Apple stem grooving virus – ASGV
Apple stem pitting virus – ASPV
Apple stem grooving virus – ASGV
Eva Kovačec; avgust 2026
Virus razbrazdanja debla jablane (ASPV; Foveavirus mali) in virus jamičavosti debla jablane (Apple stem grooving virus, ASGV; Capillovirus mali) sta virusa sadnih rastlin iz družine Betaflexiviridae. ASPV spada v rod Foveavirus, ASGV pa v rod Capillovirus.
Oba virusa okužujeta jablano. ASPV poleg jablane okužuje predvsem hruško in kutino ter nekatere druge gostitelje. ASGV poleg jablane in hruške okužuje tudi nekatere vrste iz rodu Prunus ter druge gostitelje, med njimi agrume, aktinidijo in lilijo. Najpomembnejši način širjenja obeh virusov je z okuženim razmnoževalnim in sadilnim materialom ter z vegetativnim razmnoževanjem, vključno s cepljenjem.
Oba virusa sta bila ugotovljena v Evropi. ASGV je razširjen v številnih evropskih državah in je po podatkih EPPO navzoč tudi v Sloveniji. Za ASPV so podatki o svetovni razširjenosti v EPPO nepopolni; v Evropi je njegova navzočnost navedena v več državah, za Slovenijo pa trenutno ni podatkov o navzočnosti.
ASPV in ASGV sta uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO), za katere so predpisani ukrepi za pridelavo razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih rastlin, in sicer na kutini (Cydonia oblonga), jablani (Malus spp.) in hruški (Pyrus spp.).
ASPV in ASGV se med reguliranimi gostiteljskimi rastlinami širita predvsem z okuženim razmnoževalnim in sadilnim materialom. Prenašata se z vegetativnim razmnoževanjem okuženih rastlin, zlasti s cepljenjem, pri katerem je lahko vir okužbe cepič ali podlaga. Tako se lahko z okuženim materialom preneseta na zdrave rastline in na nova območja.
Za ASPV in ASGV ni znanih naravnih prenašalcev, zato širjenje s prenašalci med drevesi v nasadu ni dokazano. Pri ASGV je opisan tudi prenos s semenom pri lilijah, vendar ta pot prenosa ni pomembna za regulirane gostiteljske rodove Cydonia, Malus in Pyrus.
Okužbe z ASPV in ASGV so pri večini komercialnih sort jablan in hrušk brez vidnih bolezenskih znamenj. Njihov pojav in izraženost sta odvisna od sorte, podlage in različka virusa.
ASPV pri večini sort jablan ne povzroča vidnih znamenj, pri občutljivih sortah pa se lahko pojavijo vdolbine oziroma jamičavost v lesnem delu debla, ki so vidne predvsem po odstranitvi skorje. Pri močneje prizadetih drevesih so opisani tudi navzdol upognjeni listi, slabša rast in postopno hiranje dreves. Pri občutljivih sortah hrušk se lahko pojavijo rumenenje listnih žil, rdečkasta lisavost ter črne oziroma nekrotične pege na listih. Plodovi so lahko deformirani in jamičasti. Pri bolezni kamnitosti plodov se v mesu pod oziroma okoli jamic razvije sklerenhimsko tkivo, zaradi česar so plodovi deformirani in neprimerni za trženje.
ASGV je pri večini komercialnih sort jablan in hrušk latenten, torej ne povzroča vidnih znamenj okužbe. Pri občutljivih sortah oziroma kombinacijah cepiča in podlage lahko ASGV povzroča vzdolžne brazde oziroma žlebiče v lesu, nabrekanje in nekroze na cepljenem mestu ter hiranje dreves. Pri indikatorski sorti ‘Virginia Crab’ so značilne dolge brazde v lesu, vidne predvsem po odstranitvi skorje, ter rjava črta tik nad cepljenim mestom. Pri nekaterih različkih se lahko pojavijo tudi nabrekanje ter vdrta mesta na deblu. Pri hruškah so opisani slabša rast poganjkov, odmiranje drobnih korenin, brazdanje debla ter pri nekaterih sortah črne nekrotične pege na listih.
Ker sta okužbi pogosto latentni in podobne spremembe lesa ter hiranje lahko povzročajo tudi drugi dejavniki, je za zanesljivo potrditev okužbe potrebna laboratorijska diagnostika.
Pridelovalci razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih rastlin morajo biti vpisani v register izvajalcev poslovnih dejavnosti (FITO register) in v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (SEME register).
Pridelovalec mora rastlinski material pred trženjem v Sloveniji ali v EU opremiti z etiketo dobavitelja in rastlinskim potnim listom, v kolikor ima za to tudi ustrezna dovoljenja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Za razmnoževalni in sadilni material kutine (Cydonia oblonga Mill.), jablane (Malus Mill.) in hruške (Pyrus L.), za katere sta virusa ASPV in ASGV opredeljena kot NNŠO, je predpisan ničelni prag navzočnosti (0 %), kar pomeni, da virusa ASPV in ASGV na teh rastlinah ne smeta biti navzoča.
Posebni ukrepi za preprečevanje navzočnosti virusa ASPV in ASGV na razmnoževalnem in sadilnem materialu zgoraj navedenih rastlinskih vrst niso predpisani. Pridelovalec v skladu s Smernicami za izdajanje rastlinskih potnih listov (Poglavje V) izvaja splošne ukrepe v okviru katerih ustrezno pogosto in glede na biologijo ter pogoste poti prenosa virusov ASPV in ASGV opravlja vizualne preglede rastlin v drevesnici oziroma nasadu. Če pridelovalec sumi ali ugotovi, da sta na rastlinah prisotna virusa ASPV in/ali ASGV, lahko odvzame vzorce in jih pošlje v akreditiran laboratorij, da se okužba potrdi ali ovrže.
Pridelovalec mora v skladu s predpisi voditi evidenco o izdanih etiketah dobavitelja oziroma rastlinskih potnih listov, o opravljenih vizualnih pregledih v drevesnici oziroma nasadu in o morebitnih opravljenih vzorčenjih ter hraniti poročila o rezultatih testiranj.
Najpomembnejši preventivni ukrep je pridelava in uporaba zdravega, preverjeno neokuženega razmnoževalnega in sadilnega materiala. Virusa ASPV in ASGV se širita predvsem z vegetativnim razmnoževanjem okuženih rastlin, zlasti s cepljenjem, zato je pomembna uporaba zdravstveno preverjenega izvornega materiala.
Pri pridelavi razmnoževalnega in sadilnega materiala je pomembno redno pregledovanje matičnih rastlin in laboratorijsko testiranje rastlin, namenjenih nadaljnjemu razmnoževanju. Ker sta okužbi pri številnih sortah jablan in hrušk lahko brez vidnih bolezenskih znamenj, samo vizualni pregledi ne zadoščajo za ugotavljanje zdravstvenega stanja rastlin.
Za zagotavljanje pridelave zdravega razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih rastlin se priporoča izvajanje biovarnostnih (higienskih) ukrepov, predvsem razkuževanja opreme in orodja.
Več informacij na storitvenih spletnih straneh:
BIOREBA AG. (2024). Product Information: DAS-ELISA – Apple stem grooving virus (ASGV). Version 5. Reinach, Switzerland.
Bougard, K., Maree, H. J., Bester, R. (2025). Discovery of a divergent apple stem pitting virus variant and development of an RT-PCR assay for improved detection in South African pear orchards. Journal of Plant Pathology, 107, 1069–1076.
Cieniewicz, E., Fuchs, M. (2016). Apple stem pitting virus. Tree Fruit – Integrated Pest Management. New York State Integrated Pest Management Program, Cornell University.
EPPO. (2026). Foveavirus mali (ASPV00). EPPO Global Database.
EPPO. (2026). Capillovirus mali (ASGV00). EPPO Global Database.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019.
James, D. (2006). Apple Stem Grooving Virus. Chapter 26.
Mavrič Pleško, I. (ur.). (2016). Rastlinski virusi in njihovo poimenovanje. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana.
Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja
Sutton, T. B., Aldwinckle, H. S., Agnello, A. M., Walgenbach, J. F. (ur.). (2014). Compendium of Apple and Pear Diseases and Pests. 2. izdaja. St. Paul, Minnesota: APS Press.