Virus rdeče obročkaste pegavosti borovnice

Bolezenska znamenja virusa rdeče obročkaste pegavosti borovnice (BRRSV) so bila prvič opisana v ZDA leta 1950. Prisotnost virusa je bila potrjena v Severni Ameriki, Aziji in Evropi, tudi v Sloveniji. Virus se na nekaterih pridelovalnih območjih širi znotraj nasadov, vendar le na sosednje rastline, med tem ko drugod širjenja v nasadih niso opazili. Način širjenje virusa gre verjetno pripisati prisotnosti naravnega prenašalca, ki je odsoten na območjih kjer širjenja niso opazili. O gospodarski škodi, ki jo povzroča virus je težko govoriti. Glede na raziskave (Williford in sod., 2015), prisotnost virusa bistveno ne vpliva na količino in kvaliteto pridelka. Vprašanje pa je, kakšna je dejanska gospodarska škoda zaradi nenavadno obarvanih plodov, ki jih je težje prodati.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« ((https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Med sortami so velike razlike v občutljivosti na virus. Sorte ‘Blueray’, ‘Bluetta’, ‘Burlington’, ‘Cabot’, ‘Coville’, ‘Darrow’, ‘Earliblie’ in ‘Rubel’ so zelo občutljive in imajo ob okužbi močno izražena bolezenska znamenja. Sorti ‘Jersey’ in ‘Bluecrop’ kažeta odpornost.

Kot že ime pove, prepoznamo okužbo z BRRSV po značilnih, 3 do 5 mm velikih, okroglih pegah. Pege se pojavijo le na zgornji strani listov in so rdečkaste barve z zeleno sredino, ki je občasno slabo vidna. Simptomi se začnejo pojavljati v sredini oz. ob koncu poletja ter se tekom rastne dobe združujejo v večje rdeče cone. Listi na letošnjih poganjkih so običajno brez simptomov.  Na listih so znaki bolezni nekoliko podobni tistim, ki jih povzročajo različne glive, najpogosteje pepelasta plesen. V primeru slednje se pege pojavijo v obliki odmrlega tkiva, z nejasnimi mejami med zdravim in bolanim tkivom ter so pogosto prekrite z belim poprhom. Od virusnih, glivične povzročitelje bolezni ločimo predvsem po tem, da so pege vidne tudi na spodnji strani listov.

Način širjenja virusa ni natančno znan. Kot najverjetnejši prenašalec virusa, ki širi okužbe znotraj nasadov, se omenja kaparje iz rodu Dysmicoccus in listne uši. Na ne okužena območja se virus širi z okuženimi sadilnim materialom. Ker se borovnice razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci ali s cepljenjem, je nevarnost prenosa virusa z okuženih matičnih rastlin na novo vzgojene sadike velika. Za namene razmnoževanja je na matičnih rastlinah potrebna natančnejša metoda detekcije virusa kot je na primer genska analiza.