Iskanje

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika

Kazalo: Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika

Tomato brown rugose fruit virus – ToBRFV

UVHVVR, april 2025

Uvod

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (Tomato brown rugose fruit virus, ToBRFV) ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Plodovi na okuženih rastlinah imajo lahko rumene ali rjave lise, so drobnejši, ob močni okužbi tudi zgrbančeni in niso primerni za trženje. Virus se prenaša z okuženim semenom ali sadikami, orodjem, opremo, rokami, obleko in obutvijo, z vodo, rastnim substratom, širijo pa ga lahko tudi žuželke in ptice.

ToBRFV je od 1. 1. 2025 dalje uvrščen med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (NNŠO) v prilogi IV Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 in je NNŠO za semena (priloga IV, del F) in sadike (priloga IV, del I) paradižnika (Solanum lycopersicum) in njegovih hibridov in paprike (Capsicum annuum), razen za semena sorte paprike, za katero je znano, da je odporna proti virusu ToBRFV.

Seznam odpornih sort paprike je dostopen na spletni strani UVHVVR: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Zdravje-rastlin/Skodljivi-organizmi-rastlin/Virus-rjave-grbancavosti-plodov-paradiznika/Seznam-odpornih-sort-Capsicum-annuum.docx.

Razširjenost

Virus je bil prvič odkrit v pridelavi paradižnika v Izraelu leta 2014 in se je v naslednjih letih razširil po svetu. V zadnjih letih so o najdbah poročali tudi iz večine držav Evropske unije, še zlasti iz: Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Nemčije, Nizozemske, Grčije, Španije in Francije.

Status v Sloveniji: Pri nas so bile v preteklih letih le posamezne najdbe ToBRFV, za katere so bili predpisani  ustrezni fitosanitarni ukrepi in virus je bil izkoreninjen. Zato je v Sloveniji opredeljen status za ToBRFV: “Odsoten: škodljivi organizem izkoreninjen”.

Bolezenska znamenja

Na okuženih rastlinah se običajno pojavi kloroza, mozaik in pegavost listov. Plodovi lahko neenakomerno zorijo, so deformirani, drobnejši, na njih se pogosto pojavijo rjave ali rumene pege ter grbančavost. Na cvetovih, pecljih in steblu se lahko pojavijo nekroze. Znamenja okužb so odvisna od sorte paradižnika/paprike ali rastnih pogojev.

Za nedvoumno potrditev morebitne prisotnosti virusa je treba opraviti laboratorijsko analizo.

Slika : Prva znamenja okužbe na listih paradižnika.

Slika 2: Lisavost in grbančavost plodov okuženega paradižnika.

Slika 3: Rumene lise in grbančavost plodov paprike okužene s ToBRFV.

Slika 4: Rumene in rjave lise na zrelih plodovih okuženega paradižnika.

Slika 5: Rjave lise na plodovih paradižnika, okuženega s ToBRFV.

Način prenosa

ToBRFV se prenaša z vsemi deli rastlin, vključno s plodovi in semenom. Znotraj nasada se prenaša z orodjem, opremo, embalažo, rokami, obleko in obutvijo, kontakti med rastlinami, rastnim substratom ali z vodo za namakanje. Lahko ga prenašajo tudi čebele ali čmrlji pri opraševanju. Rastline so lahko okužene, vendar še ne kažejo znakov okužbe, okužbo pa kljub temu lahko prenesejo.

Varstvo

Predpisani ukrepi za pridelavo semena in sadik paradižnika ter paprike

Predpisani ukrepi za doseganje ničelne tolerance za semena in sadike paradižnika ter paprike (razen odpornih sort paprike) so določeni v prilogi V Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 v delu E (semena) in v delu H (sadike). Dostopni so na spletni strani UVHVVR »Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«:  https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/ v prilogi 4.

Preventivni in biovarnostni (higienski) ukrepi

Pri pridelavi semena in sadik paradižnika ter paprike je za preprečevanje oziroma zmanjševanje možnosti za prenos ToBRFV pomembno dosledno upoštevanje preventivnih in biovarnostnih (higienskih) ukrepov.

Ukrepi pri pridelavi semena in sadik paradižnika ter paprike:

  1. Sadike vzgajamo le iz semena prostega virusov (pakiranja semena morajo imeti rastlinski potni list ali je seme testirano, da virus ni prisoten).
  2. Pri vzgoji sadik uporabljamo nove lončke, sadilne plošče za vzgojo sadik in prekrivne folije. V primeru uporabe rabljenih lončkov ali sadilnih plošč za vzgojo sadik le te pred uporabo ustrezno razkužimo.
  3. Pri pridelavi rastlin za pridelavo semena uporabimo nove folije za prekrivanje tal in opore za rastline. V primeru uporabe PVC objemk za rastline, le te pred ponovno uporabo razkužimo z eno minutnim namakanjem v 70 do največ 75 % alkoholu in jih ponovno uporabimo samo na istem pridelovalnem mestu.
  1. Za vzgojo in presajenje sadik uporabimo substrat, ki ne predstavlja tveganja za prenos ToBRFV. Pri pridelavi sadik ne uporabljamo komposta, na katerega se odlagajo ostanki rastlin ali plodov paradižnika in paprike.
  2. Iz pridelovalnega mesta (zaključena pridelovalna enota) in njegove okolice redno odstranjujemo plevele, saj so nekateri pleveli lahko gostitelji virusa, a ne izražajo simptomov.
  3. Za zalivanje rastlin uporabljamo vodo, ki ni onesnažena s ToBRFV (npr. uporabljamo vire vode, ki ne prihajajo v stik s koreninami paradižnika in paprike; v vodne vire ne odmetavamo ostankov rastlin ali plodov paradižnika in paprike,…).
  4. Pridelavo semen in sadik fizično ločimo od pridelave in skladišč plodov ter prodajnih mest. V primeru, da ni mogoče organizirati, da delo poteka brez prehodov med pridelovalnimi mesti in skladišči, pri prehodih dosledno izvajamo biovarnostne ukrepe. Fizično ločimo tudi partije rastlin med pridelavo in pri prehodu/delu med partijami med njimi izvajajo biovarnostne ukrepe. Fizično ločevanje pomeni na primer ločene rastlinjake, pregrade ali razmike med partijami. Pri prehodu/delu med partijami izvajamo biovarnostne ukrepe.

Na pridelovalno mesto na katerem poteka pridelava sadik paradižnika in paprike ali pridelava rastlin za pridelavo semena ne vnašamo plodov paradižnika in paprike za hrano od drugod. Oskrbo rastlin začnemo na mladih sadikah oziroma rastlinah in jo nadaljujemo na starejših sadikah oziroma rastlinah.

  1. Pri izvajanju aktivnosti na pridelovalnem mestu na katerem poteka pridelava vedno nosimo čisto delovno obleko, obujke ali razkuženo obutev.

Delovna obleka je lahko obleka za enkratno uporabo ali halja oziroma pralna obleka, ki jo lahko operemo pri višjih temperaturah (90°C). Isto delovno obleko uporabljamo na največ enem pridelovalnem mestu (v isti obleki ne hodimo z enega na drugo pridelovalno mesto).

Tik pred vstopom na pridelovalno mesto si nadenemo delovno obutev, ki jo uporabljamo izključno na enem zaključenem pridelovalnem mestu (ta obutev se ne prenaša iz ene na drugo pridelovalno mesto) ali si čez obutev nadenemo prevleke za enkratno uporabo (obujke) ali pa si obujemo temeljito predhodno očiščeno, osušeno ter razkuženo delovno obutev (v primeru, da jo uporabljamo na različnih pridelovalnih mestih). Obutev razkužimo tako, da obuvalo popolnoma omočimo z razkužilom ali z obuvalom stopimo v razkuževalno bariero  nameščeno pred pridelovalno mesto. Priporoča se uporaba razkužil s širokim spektrom delovanja in hitrim začetkom učinkovanja (na primer: Virkon S 1%, Huwa San 12,5%, Virocid 0,5 do 2%).

Pri rokovanju z rastlinami uporabljamo zaščitne rokavice ali roke večkrat temeljito 1 minuto umivamo s čisto vodo in milom ter jih po potrebi temeljito razkužimo. Razkužila za razkuževanje rok oz. rokavice za enkratno uporabo namestimo na vhodu in na izhodu iz pridelovalnega mesta. Za razkuževanje rok uporabimo razkužila, ki so primerna za dermalno rabo, s širokim spektrom delovanja (na primer Spitaderm) ali dezinfekcijske robčke ali 70 % etanol. Pogosta uporaba etanola lahko na koži povzroči draženje in izsušitev kože.

  1. Pri pridelavi semena paradižnika in paprike vzpostavimo sistem sledljivosti od semena za pridelavo do semena za prodajo. Zabeležimo tudi premike rastlin na katerih pridelujemo plodove za prodajo in plodov za prodajo, da prostor pred morebitno pridelavo semena ali sadik ustrezno razkužimo.
  2. Orodje, opremo in mehanizacijo, ki so potrebni za pridelavo rastlin, uporabljamo le na enem pridelovalnem mestu. V primeru premikov med pridelovalnimi mesti in uporabe orodja, opreme in mehanizacije na drugem pridelovalnem mestu je treba orodje in opremo pred premikom ustrezno razkužiti.Orodje, opremo in mehanizacijo po potrebi večkrat razkužimo tudi med opravljanjem aktivnosti na enem pridelovalnem mestu.

Manjše orodje, kot so na primer škarje, nož in drugo priročno orodje lahko razkužimo z uporabo razkužil s širokim spektrom delovanja in hitrim začetkom učinkovanja (na primer Virocid, Virkon S) ali z ožiganjem z vžigalniki. Ožiganje z vžigalniki  je 100% učinkovito, a lahko povzroči poškodbe na orodju, zato je primeren za razkuževanje orodja, ki ga ne uporabljamo vsakodnevno. Če se ožigalnik uporablja skupaj z razkužili za razkuževanje rokavic in rok, je potrebno upoštevati, da so razkužila hitro vnetljiva.

Opremo ali mehanizacijo temeljito očistimo ostankov zemlje in rastlin, jo nato temeljito očistimo še z vodo pod pritiskom ali s čistilcem z vročo paro ter razkužimo. Postopek ponovimo tudi kadar opremo ali mehanizacijo uporabimo na drugem pridelovalnem mestu.

Večje orodje, opremo in mehanizacijo razkužujemo z razkužili, ki jih na orodju, opremi in mehanizaciji pustimo delovati vsaj 1 uro, nato pa razkužila lahko speremo s čisto vodo. Za razkuževanje različnih materialov je priporočljiva uporaba različnih razkužil:

  • razkuževanje aluminija: Menno Florades 0,36%, natrijev hipoklorit 400 ppm oziroma v skladu z navodili proizvajalca, Virkon S 1%, Huwa  San 12,5%, Virocid 0,5 do 2%,
  • nerjaveče jeklo: Menno Florades 0,36%,  Virkon S 1%, Huwa San 12,5%, 0,5 do 2%).

Kolesa prevoznih sredstev razkužujemo z razkužili, ki jih pustimo delovati vsaj 1 uro, nato, pa razkužila lahko speremo s čisto vodo. Za razkuževanje so primerna razkužila: Virkon S 1%, Huwa San 12,5%, Virocid 0,5 do 2%.

Drugo opremo, kot so delovne mize, pulti, prevozni vozički, cevi in posode za zalivanje, ki lahko pridejo v stik z rastlinami razkužujemo z razkužili, ki jih pustimo delovati vsaj 1 uro. Uporabimo lahko sredstva kot so na primer Virkon S 1% ali HuwaSan 12,5% ali Virocid 0,5 do 2%.

  1. V kolikor je to mogoče uporabljajmo novo transportno embalažo za transport sadik do prodajnega mesta oziroma jo pred ponovno uporabo temeljito očistimo ostankov zemlje in rastlin, dobro operemo, očistimo s čistilom ter razkužimo. Razkuževanje embalaže (zaboji, palete) se izvede s:
  • 5 minutnim namakanjem v vroči vodi na 90°C ali
  • 5 minutnim namakanjem v vodi pri 70°C, nato embalažo obrišemo ali
  • poškropimo z razkužilom Virkon S v 1% koncentraciji ali
  • 1 urnim namakanjem v razkužilu Virkon S v 1% koncentraciji ali
  • 1 urnim namakanjem v natrijevem hipokloritu (varikina) v koncentraciji 400 ppm  oziroma po navodilih proizvajalca ali
  • 1 urnim namakanjem v razkužilu HuwaSan v 12,5% koncentraciji ali
  • 1 urnim namakanjem v Virocidu v koncentraciji od 0,5 do 2%.
  1. Delovne površine ter ogrodje in folijo rastlinjaka po zaključku pridelave temeljito očistimo ter razkužimo. Razkuževanje se izvede v odvisnosti od podlage:
  • delovne površine iz betona razkužimo z natrijevim hipokloritom v koncentraciji 400 ppm oziroma po navodilih proizvajalca.
  • delovne površine iz polietilena razkužimo z razkužilom MennoFlorades v koncentraciji 0,36% ali Virkon S v 1% koncentraciji ali Huwa San 12,5% ali Virocid v koncentraciji od 0,5 do 2%.

Razkužilo moramo po nanosu na površino/podlago pustiti učinkovati 1 uro, nato pa razkužila lahko speremo s čisto vodo.

  1. Pri pripravi in uporabi biocidov (razkužil) upoštevamo navodila proizvajalca razkužila in proizvajalca materiala, ki ga želimo razkužiti. Pri pripravi in uporabi razkužila je treba upoštevati navodila o obstojnosti in načinu hrambe pripravljenega razkužila, saj se lahko pripravljenim razkužilom po nekaj dneh močno zniža učinkovitost.
  2. Vstop na pridelovalna mesta oziroma skladišča oziroma pakirnice semen omejimo le na zaposlene, ki so seznanjeni z biovarnostnimi ukrepi in jih dosledno upoštevajo.
  3. Če je mogoče, ločimo osebe, ki delajo v pridelavi sadik od oseb, ki delajo v pridelavi plodov in od oseb, ki delajo v skladišču plodov.

Opravljajmo redne preglede sadik in rastlin za pridelavo semena. V primeru suma na okužbo rastlin s ToBRFV, se teh rastlin po nepotrebnem ne dotikamo in jih ne  premikamo iz mesta pridelave. O sumu nemudoma obvestimo pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.

Viri