Virus rumenice repe na oljni ogrščici

Kazalo: Virus rumenice repe na oljni ogrščici

Turnip yellows virus – TuYV

Eva Kovačec in Barbara Grubar, december 2025

Uvod

Oljna ogrščica (Brassica napus ssp. napus) je pomembna oljnica v zmernem podnebnem pasu srednje Evrope, vključno s Slovenijo. Med virusnimi boleznimi, ki povzročajo največje gospodarske izgube pri pridelavi oljne ogrščice, prevladuje okužba z virusom rumenice repe (TuYV). Okužbo s tem virusom zaznamujeta dva glavna simptoma, in sicer neobičajna obarvanost listov ter pritlikavost oz. zakrnelost rastlin. Čeprav za virusne okužbe pri rastlinah ni neposrednih načinov zdravljenja, je mogoče bolezni uspešno obvladovati z integriranim pristopom, ki vključuje uporabo odpornih sort, kolobarjenje in nadzor vektorjev.

Bolezenska znamenja

Prvi znaki okužbe se največkrat pojavijo pozno jeseni, ko se robovi in konice listov obarvajo vijolično in/ali rdeče. V primeru poznejše okužbe, se to obarvanje pojavi šele spomladi. Pri močneje prizadetih rastlinah so listi močno rdečkasti po vsej površini. Ob začetku podaljševanja stebla, se na novih listih razbarvanje ne pojavlja več. Spomladi ali v začetku poletja, predvsem po toplejšem obdobju, ko temperature presežejo 25 0C, se na listih lahko znova pojavi rdečina.

Okužene rastline so pogosto manjše, slabše razvejane in imajo manj stranskih poganjkov. Običajno tvorijo manj semen v strokih, pridelek je lahko manjši tudi do 50 %. Poleg tega se spremeni tudi kakovost pridelka, saj okužba z virusom TuYV poveča vsebnost glukozinolatov v semenih.

Simptome okužbe je v praksi težko prepoznati, saj so podobni znakom pomanjkanja hranil ali poškodb zaradi mraza, suše in škodljivcev.

Slika 1: Simptomi okužbe z virusom TuYV na oljni ogrščici (Foto: Stevens in sod., 2008).

Razvoj in širjenje bolezni

Virus TuYV spada v rod Polerovirus (družina Luteoviridae) in ga prenašajo predvsem listne uši, pri čemer ima ključno vlogo siva breskova uš (Myzus persicae). Uši med sesanjem soka okužene rastline zaužijejo virus, ki preide v njihovo telo. Ko se nato hranijo na zdravi, neokuženi rastlini, virus s penetracijo stileta v rastlinsko tkivo prenesejo naprej, s čimer povzročijo novo okužbo. Tako se virus tudi uspešno širi med različnimi gostiteljskimi vrstami.

Glavni gostitelji virusa so rastline rodu križnic Brassica, poleg oljne ogrščice še podzemna koleraba, črna gorčica, repa, pa tudi mnoge kapusnice (zelje, cvetača, brstični ohrovt, brokoli) ter redkvice in bela gorjušica. Med pogoste divje gostitelje pri nas sodijo navadni plešec, mrtva in mala kopriva, poljska draguša, divja gorčica, njivski oklast, navadna zvezdica, regrat, njivski mošnjak, poljski jetičnik in njivska vijolica.

Varstvo

Virus se širi predvsem z listnimi ušmi, zato je najpomembnejši ukrep redno spremljanje in zatiranje uši. Priporočljivo je, da so posevki stran od drugih gostiteljskih rastlin in da se spodbuja prisotnost naravnih sovražnikov, kot so pikapolonice, muhe trepetavke, parazitske osice in tančičarice.

Pomemben preventivni ukrepi so kolobarjenje (vsaj tri leta brez križnic), uničevanje plevelov (zlasti križnic, ki so lahko gostitelji virusa) ter prilagoditev časa setve, da se zmanjša stik z ušmi. Polje naj bo čisto, brez samoniklih rastlin iz rodu Brassica, ostanke po žetvi pa je treba vdelati v tla.

Uporabo insekticidov je smiselno omejiti na primere povečanega pojava uši in vedno slediti navodilom za uporabo. V ekološki pridelavi so dovoljeni pripravki na osnovi piretrina in spinosada ter uporaba entomopatogene glive Beauveria brassiana.

Viri

Congdon B.S., Baulch J.R., Coutts B.A. 2020. Impact of Turnip yellows virus infection on seed yield of an open-pollinated and hybrid canola cultivar when inoculated at different growth stages, Virus Research. 277, 2020, 197847

Ibrahim E., Rychlá A., Alquicer G., Slavíková L., Peng Q., Klíma M., Vrbovský V., Trebicki P., Kundu J.K. 2023. Evaluation of Resistance of Oilseed Rape Genotypes to Turnip Yellows Virus. Plants. 12, 2501

IVR (https://www.ivr.si/obvladovanje-skodljivih-organizmov/koristni-organizmi/seznam-koristnih-organizmov/)

Jay C.N., Rossall S., Smith H.G. 1999. Effects of Beet western yellows virus on growth and yield of oilseed rape (Brassica napus). Journal of Agricultural Science. 133: 131

Macleod K., Greer S.F., Bramham L.E., Pimenta R.J.G., Nellist C.F., Hackenburg D., Teakle G.R., Barker G.C., Walsh J.A. 2023. A review of sources of resistance to turnip yellows virus (TuYV) in Brassica species. Annals of Applied Biology. 183(3), 200

Stevens M., McGrann G., Clark B. 2008. Turnip yellows virus (syn Beet western yellows virus): an emerging threat to European oilseed rape production? Research Review No.69. HGCA final report